Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 23.09.2020
Naslov: prosilec - Občina Horjul
Številka: 090-154/2020
Kategorija: Oblika seznanitve
Status: Odobreno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval, da mu organ posreduje kopije dokumentov v zvezi z izgradnjo kanalizacije in ostale infrastrukture. Organ je prosilcu posredoval kopije gradbenih dnevnikov, glede obračunov pa odločil, da zaradi obsežnosti dokumentacije prosilcu omogoči vpogled na sedežu organa. Prosilec je zoper odobreno obliko seznanitve z zahtevanimi informacijami vložil pritožbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni sledil zahtevi prosilca in mu je napačno in neutemeljeno, kot način seznanitev z zahtevano informacijo, omogočil vpogled. Ker ima prosilec pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (fotokopija, prepis, vpogled, elektronski zapis) in v obravnavanem primeru ne gre za avtorsko varovano delo, je IP organu naložil, da je dolžan prosilcu posredovati fotokopije zahtevane dokumentacije, pri čemer lahko prosilcu ob predhodnem opozorilu zaračuna materialne stroške.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-154/2020/2

Datum: 23. 9. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 6. 6. 2019 (pravilna letnica 2020), zoper odločbo Občine Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-0003/2019-9 z dne 22. 5. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 6. 6. 2019 (pravilna letnica 2020, op. IP) se ugodi in se zadnji stavek 1. točke izreka odločbe Občine Horjul, št. 090-0003/2019-9 z dne 22. 5. 2020, odpravi in se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije obračunov izgradnje kanalizacije in ostale infrastrukture v … izvajalca del … .
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je 27. 11. 2019 na organ naslovil zahtevo za dostop do dokumentov, in sicer (1) kopije gradbenih dnevnikov izgradnje kanalizacije in ostale infrastrukture v … izvajalca del … ter (2) kopije vseh obračunov izgradnje kanalizacije in ostale infrastrukture v … izvajalca del … .

 

Organ je izdal odločbo, št. 090-0003/2019-9 z dne 22. 5. 2020, s katero je prosilcu omogočil dostop do zahtevane dokumentacije, tako da mu je posredoval kopije gradbenih dnevnikov, zaradi obsežnosti dokumentacije v zvezi z obračuni izgradnje kanalizacije in ostale infrastrukture v … izvajalca del … pa je prosilcu omogočil vpogled (1. točka izreka). V dokumentih je prekril varovane osebne podatke (2. točka izreka). Stroški postopka niso presegli 20 evrov, zato jih organ prosilcu ni zaračunal, pri tem pa je opozoril, da če bo prosilec vztrajal pri zahtevi po pridobitvi fotokopij v fizični obliki vseh obračunov izgradnje kanalizacije in ostale infrastrukture v … izvajalca del …, mu bo organ zaračunal cene materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja skladno z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (3. točka izreka). V 4. točki izreka je zapisal, da je pritožba prosta plačila upravne takse. Organ je tako v prilogi odločbe prosilcu posredoval kopije gradbenih dnevnikov o izvajanju del št. 1, 2, 3, 4 in 5, glede obračunov izgradnje pa po predhodni najavi dovolil nemoten pregled obsežne dokumentacije v prostorih organa. V gradivu je zbrisal varovane osebne podatke.

 

Prosilec je 6. 6. 2019 (pravilna letnica 2020, op. IP) zoper odločbo organa, št. 090-0003/2019-9 z dne 22. 5. 2020 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo, saj je menil, da mu z njo organ delno otežuje dostop do zahtevanih dokumentov. Čeprav je organ navedel, da zaradi obsežnosti zahtevanih dokumentov ne more posredovati vseh dokumentov, je prosilec menil, da vsi zahtevani dokumenti predstavljajo zaključeno celoto dokumentacije, na podlagi katere je mogoče izvesti analizo smotrnosti in zakonitosti porabe javnih sredstev pri navedeni investiciji. Zato je zahteval, da mu organ posreduje vso zahtevano dokumentacijo, ki je informacija javnega značaja.

 

Organ je z dopisom, št. 090-0003/2019-16 z dne 3. 8. 2020, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je pojasnil, da je zahtevo prosilca z dne 27. 11. 2019 najprej v celoti zavrnil (odločba organa, št. 090-0003/2019-4 z dne 16. 12. 2019), po vloženi pritožbi pa z novo odločbo, št. 090-0003/2019-9 z dne 22. 5. 2020, nadomestil predhodno odločbo in prosilcu omogočil delni dostop do gradbenih dnevnikov izgradnje kanalizacije in ostale infrastrukture, v katerih so bila izbrisana osebna imena. Zaradi obsežnosti drugega dela dokumentacije (obračuni izgradnje kanalizacije na 1983 straneh) je prosilcu omogočil vpogled na sedežu organa. Organ je še navedel, da pred izdajo izpodbijane odločbe ni razpolagal s celotno dokumentacijo, saj je šele 13. 7. 2020 prejel končno situacijo obračunov izgradnje kanalizacije in ostale infrastrukture. Na nadomestno odločbo se je prosilec pritožil z zahtevo po dostopu do celotne dokumentacije v fizični obliki.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Iz pritožbe nedvoumno izhaja, da prosilec odločbo organa z dne 22. 5. 2020 izpodbija zgolj v delu, ki se nanaša na način oz. obliko posredovanja zahtevanih informacij. Tako je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ sledil zahtevi prosilca in ravnal pravilno, ko je kot način seznanitev z zahtevano informacijo omogočil vpogled v vse obračune izgradnje kanalizacije in ostale infrastrukture v … izvajalca del … .

 

Iz zahteve (kot tudi pritožbe) izhaja, da je prosilec želeni način dostopa do informacij opredelil kot »fotokopija ali izpis v formatu A4«, prav tako ni sporno, da je ta način seznanitve organu bil znan, saj je v izpodbijani odločbi prosilca opozoril, da če bo vztrajal pri zahtevi za dostop do celotne dokumentacije v fizični obliki, mu bo za to zaračunal materialne stroške. Organ je odločitev o spremembi načina seznanitve sprejel zaradi obsežnosti tistega dela dokumentacije, ki predstavlja obračune izgradnje kanalizacije in se nahaja kar na 1983 straneh.

 

Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti tudi, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Vezanost organa na prosilčevo izbiro oblike, v kateri želi prejeti informacije, izhaja tudi iz 14. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba), ki določa, da lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo, če je informacija javnega značaja tako v elektronski kot v fizični obliki. Če je informacija javnega značaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali fizične oblike v elektronsko obliko skladno s to uredbo.

 

Glede na navedene določbe organ nima pravice odreči prosilcu pravice do izbire oblike, v kateri želi prejeti zahtevane informacije, razen kadar tako določa zakon (npr. drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico). Po drugem odstavku 27. člena ZDIJZ pa ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval, kot to določa drugi odstavek 17. člena ZDIJZ.

 

IP je ugotovil, da je organ s tem, ko je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih informacij v drugi obliki, kot je bila zahtevana (namesto fotokopij je omogočil vpogled), odločil mimo zahteve prosilca. Ker v obravnavanem primeru ne gre za avtorsko varovana dela, organ ne more samovoljno določiti načina seznanitve z zahtevanimi informacijami z vpogledom. Zato mora organ prosilcu posredovati zahtevane informacije, za katere je že predhodno ugotovil, da obstajajo in predstavljalo prosto dostopno informacijo javnega značaja, v obliki, ki je bila zahtevana (fotokopije format A4). Te dolžnosti organa ne more odvezati niti velika količina dokumentacije, saj Uredba zahteva posredovanje informacije glede na tehnične pripomočke, s katerimi razpolaga organ, in ne glede na obsežnost zahtevanih informacij. Pri tem določa tudi, da lahko organ za posredovanje informacij prosilcu zaračuna materialne stroške, kadar ti presegajo 20 evrov (16. člen Uredbe). Enotni stroškovnik je določen v 17. členu Uredbe in za eno stran fotokopije ali tiskanega formata A4 znaša 0,06 evra. Prav tako lahko organ zaračuna izdelavo fotokopije zaradi izvajanja delnega dostopa. Nobenega dvoma torej ni, da lahko organ skladno z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevanih informacij, vendar le v primeru, če pri tem zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij (glej 34. do 36.b člen). Organ mora prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Pravila zaračunavanja so natančno določena v Uredbi (16. do 18. člen). Če materialni stroški posredovanja informacij presegajo 80 evrov, lahko organ od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. Prav polog oz. predujem pa je tista varovalka, ki služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), kadar je zahteva obsežna, ne bo odveč. Po posredovanju informacij organ obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda sklep o plačilu stroškov. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec doplača razliko.

 

IP je zaključil, da odločitev organa v zadnjem stavku 1. točke izreka izpodbijane odločbe ni bila pravilna. Organ je na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP zadnji stavek 1. točke izreka izpodbijane odločbe odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka