Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.08.2017
Naslov: Prosilec - Občina Cankova
Številka: 090-127/2017
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


 

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov iz razloga, da z njimi ne razpolaga, torej da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je ugotovil, da so izpolnjeni vsi trije pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za informacijo javnega značaja in da je organ napačno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo. Organ torej ni upošteval načel in določb ZUP, prav tako pa se v obrazložitvi odločbe ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se v skladu z ZDIJZ in ZUP moral. Posledično IP ne more preizkusiti odločbe, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je tako odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, kar utemeljuje v nadaljevanju.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-127/2017/4

Datum: 8. 8. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 7. 6. 2017, zoper odločbo Občine Cankova, Cankova 25, 9261 Cankova (v nadaljevanju: organ) št. 090-02/2017-01 z dne 25. 5. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 7. 6. 2017 se ugodi. Odločba Občine Cankova št. 090-02/2017-01 z dne 25. 5. 2017 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek, ki mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 18. 3. 2017 zahteval fotokopije naslednjih dokumentov:

-       zapisnik Vaškega odbora Skakovci z dne 22. 7. 2008;

-       seznam lastnikov parcel ob parceli 520, sestavljen in podpisan na sestanku 21. 8. 2008;

-       podpisana soglasja iz maja 2009 v zvezi geodetske odmere;

-       zapisnik Vaškega odbora Skakovci z dne 11. 6. 2009;

-       ponudbo za geodetske meritve in storitve;

-       prikaz finančnih stroškov v zvezi z ureditvijo predmetne občinske poljske poti;

-       kopijo cenilnega zapisnika za parcele, ki so bile prej skupna parcela 520;

-       ostale listine v tej zadevi.

Navaja, da je župan Občine Cankova leta 2008 predlagal lastnikom parcel ob občinski javni poljski poti (k.o. Skakovci št. 520) združitev dveh poti v eno in bi tako del te poti bil pripojen k obstoječim njivskim parcelam. Dogovorjeno je bilo, da bi lastniki, ki bi pridobili del tega zemljišča v lasti Občine Cankova, zanjo odšteli … na m2, in da poravnajo stroške geodetske odmere. Kot eden izmed lastnikov je pristal na takšno preureditev obstoječe poljske poti. Po navedbah prosilca sedaj župan prodaja zemljišče po drugačni, višji ceni, od dogovorjene.

 

Organ je z odločbo št. 090-02/2017-01 z dne 25. 5. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil zahtevo prosilca iz razloga, da organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Navaja, da so vaški odbori v občini Cankova delovna telesa organa in se sklicujejo po vaseh, ko nastane kakšen problem ali pač želja posameznika. Čeprav je določeno, da se vabila in zapisniki posredujejo Občinski upravi oziroma županu, v tem primeru ni bilo posredovano ne vabilo in ne zapisnik ter tudi ne podpisana soglasja. Organ predvideva, da se je vse dogajalo v samem naselju Skakovci in da je bil to samo dogovor med občani v naselju Skakovci, kajti organ ni prejel nobenega dokumenta v zvezi s tem. Dodaja še, da je organ speljal prodajo zemljišč in nekateri občani so se na Upravni enoti Maribor že prijavili za nakup zemljišč, potrebno je torej skleniti še kupoprodajne pogodbe in postopek bo za del zemljišč zaključen.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo organa vložil pritožbo z dne 7. 6. 2017 (v nadaljevanju: pritožba). Navedba organa, da ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo, je po njegovem mnenju neresnična. Na več sestankih v zvezi z urejanjem te parcele – ceste je sodeloval tudi župan Občine Cankova. Organ je za ureditev te ceste namenil proračunska sredstva in to je lahko realiziral le na podlagi sprejetega občinskega proračuna in ustreznih sklepov občinskega sveta. Prav tako so se dela opravljala na parceli v lasti zavezanca, geodetske meritve so se lahko opravljale le na podlagi naročila zavezanca kot lastnika parcele, storitve pa so bile plačane iz občinskega proračuna. Razmeritve so se lahko opravljale le na podlagi pisnih soglasij lastnikov mejnih parcel in s tem zavezanec vsekakor razpolaga, saj geodetska služba ne bi hotela izvesti meritev in parcelacije na kraju samem brez teh soglasij in prisotnosti lastnikov. Po mnenju prosilca mora obstajati tudi cenilni zapisnik, saj zavezanec ne bi smel prodajati svojih zemljišč brez predhodne ocenitve. Gre za zemljišče v velikosti skoraj 10.000 m2. Zavezanec je poravnal stroške strojnika in porabljenega materiala na tej parceli, zato je navedba, da se je na parceli zavezanca vse dogajalo v dogovoru s 54 lastniki parcel ob predmetni cesti brez njegove vednosti, po mnenju prosilca neresna. Navaja še, da razpolaga z določeno dokumentacijo, ne pa z vso. Če zavezanec vztraja, da z dokumentacijo ne razpolaga, dejstvo pa je, da so se strojna dela na zemljišču zavezanca opravljala in da zavezanec po opravljeni parcelaciji prodaja predmetne parcele, gre najmanj za malomarno delo in opustitev dolžnega ravnanja kot dobrega gospodarja in netransparentno uporabo sredstev občinskega proračuna brez ustreznih sklepov pristojnih občinskih teles. V tem primeru je vsekakor treba razjasniti vse okoliščine teh poslov, saj gre za nekaj tisoč evrov proračunskega denarja, s katerim je organ upravljal neodgovorno, če ne še kaj hujšega.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-02/2017-02 z dne 23. 6. 2017, poslal v odločanje IP. Organ je pritožbi priložil:

- zahtevo prosilca z dne 18. 3. 2017 s prilogami (»Dogajanje okrog ceste za Črnec«, »Odkup poljske ceste – Črnec – OD Občine Cankova« s priloženimi obrazci soglasja z dne 21. 8. 2008 in 15. 12. 2008 ter obrazec soglasja in izjave iz maja 2009);

- Vabilo VO Skakovci z dne 18. 7. 2008 s prilogami (Zapisnik 2. Seje VO Skakovci z dne 31. 7. 2008, Vabilo VO Skakovci z dne 18. 8. 2008, Seznam lastnikov zemljišč – Skakovci-Črnec, Zapis sestanka lastnikov zemljišč ob cesti za Črncem z dne 22. 8. 2008, predlog točke dnevnega reda z dne 19. 9. 2008, dopis predsednika VO Skakovci z dne 11. 6. 2009 glede nakazila);

- račun št. 2015/1078 z dne 27. 11. 2015;

- račun št. 2015-180 z dne 30. 12. 2015;

- Sklep in Odločbo št. 02112-1097/2015-3 z dne 8. 10. 2015, katere priloga je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami;

- elaborat po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – Odl. US in 79/12 – Odl. US) in Pravilniku o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 8/07 in 26/07), ki so ga priložile zahtevam stranke postopka;

- dokument Prodaja zemljišč ob poljski cesti parc. št. 520/1 k.o. Skakovci (januar 2017);

- Ocenitveno poročilo za kmetijsko zemljišče v k.o. 70 – Skakovci z dne 15. 1. 2017;

- Ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z dne 23. 1. 2017 s prilogo (Potrdilo o namenski rabi zemljišča št. 3501-07/2017 z dne 19. 1. 2017);

 - Ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z dne 6. 3. 2017 s prilogo (Potrdilo o namenski rabi zemljišča št. 3501-22/2017 z dne 2. 3. 2017, Ponudba za prodajo oziroma zakup kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije št. 339-371/2017-8 z dne 7. 4. 2017);

- Odločbo št. 330-2341/2017-3(0408) z dne 20. 3. 2017;

- Odločbo št. 330-1555/2017-3(0408) z dne 2. 3. 2017;

- Odločbo št. 330-1833/2017-3(0408) z dne 7. 3. 2017;

- Odločbo št. 330-3087/2017-3(0408) z dne 12. 4. 2017.

 

Na podlagi poziva IP št. 090-127/2017/2 z dne 28. 6. 2017 je organ IP dne 5. 7. 2017 posredoval še izpodbijano odločbo.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno je, ali organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga v materializirani obliki.

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da morajo biti za informacijo javnega značaja izpolnjeni trije osnovni pogoji:

  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.   organ mora z njo razpolagati,

3.   nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Ker je organ z odstopom pritožbe IP posredoval dokumentacijo, s katero razpolaga in je predmet zahteve prosilca, je IP ugotovil, da organ z delom zahtevane dokumentacije dejansko razpolaga v materializirani obliki. Organ tako nedvomno razpolaga npr. z zapisnikom Vaškega odbora Skakovci 22. 7. 2008, prikazom finančnih stroškov za ureditev predmetne občinske poti, seznamom lastnikov/kupcev z dne 21. 8. 2008, Ocenitvenim poročilom, pa tudi z nekaterimi drugimi dokumenti, ki jih prosilec izrecno ni navedel, ampak so nedvomno predmet njegove zahteve, saj prosilec poleg izrecno naštetih dokumentov zahteva tudi ostale listine, »ki se nanašajo na ureditev občinske poljske poti v k.o. Skakovci, parc. št. 520«. Prav tako iz posredovane dokumentacije izhaja, da se zahteva prosilca nanaša na informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, saj se nanaša na prodajo zemljišč, katerih prodajalec je organ.

 

Iz ugotovljenega dejanskega stanja je IP ugotovil, da so izpolnjeni vsi trije pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za informacijo javnega značaja. Glede na to, da je organ z izpodbijano odločbo odločil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in se iz tega razloga do teh dokumentov ni opredelil, je IP ugotovil, da je organ napačno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo. Organ torej ni upošteval načel in določb ZUP, prav tako pa se v obrazložitvi odločbe ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se v skladu z ZDIJZ in ZUP moral. Posledično IP ne more preizkusiti odločbe, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je tako odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, kar utemeljuje v nadaljevanju.

 

Organ je dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Pred izdajo odločbe mora organ ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP. Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218, pri čemer IP izpostavlja predvsem vsebino obrazložitve odločbe.

 

Vsebina obrazložitve upravne odločbe mora v skladu z 214. členom ZUP vsebovati:

1.     obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;

2.     ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto;

3.     razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;

4.     navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba;

5.     razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in

6.     razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

 

Kot že navedeno, je organ zmotno ugotovil dejansko stanje, ker je v izpodbijani odločbi navedel, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, ob odstopu pritožbe pa jih je (vsaj delno) posredoval IP, iz česar sledi, da z njimi očitno razpolaga. Organ se v postopku na prvi stopnji tudi ni opredelil do posameznih dokumentov z vidika njihove vsebine in ni presojal, ali je morebiti podana katera izmed zakonskih izjem po prvem odstavku 6. člena ali 5.a členu ZDIJZ, zaradi katere se dostop lahko zavrne. Glede na to, da je nepopolno ugotovil dejansko stanje, je organ posledično napačno uporabil materialno pravo, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim tudi omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku.

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

 

V ponovljenem postopku je organ dolžan jasno opredeliti, kateri konkretni dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje. Če bo organ ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje katero od izjem iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se mora (po posameznih dokumentih) konkretno opredeliti do tega, katera zakonska izjema od prostega dostopa je podana in jo tudi utemeljiti. V primeru obstoja katere od izjem mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št…. se prekrije ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. Organ naj pri oblikovanju izreka upošteva določbe prvega in drugega odstavka 22. člena ZDIJZ, iz katerih izhaja, da se pisna odločba izda, če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, in temu ustrezno oblikuje vsebino obrazložitve odločbe.

 

Ob tem IP opozarja še na določbo 44. čl. ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku.

 

Prav tako mora organ upoštevati, da ima prosilec na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ torej nima pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Glede na navedeno se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled).

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, ker je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, zaradi česar se je ne da preizkusiti. S tem je organ bistveno kršil pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zato je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka