Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.04.2008
Naslov: Prosilec - Občina Braslovče
Številka: 021-120/2007
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Odobreno


Številka: 021-120/2007/                                               
Datum: 4. 4. 2008


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 105/2006 – ZUS-1; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 12. 2007, zoper odločbo Občine Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče (v nadaljevanju organ), številka 3500/71 z dne 6. 12. 2007, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


                                                               O D L O Č B O:


1. Pritožbi prosilca se ugodi.

2. Organ mora prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo celotnega
predloga prostorskega reda Občine Braslovče, ki je bil dne 27. 8. 2007 poslan v potrditev Ministrstvu za okolje in prostor, in sicer besedilo z naslovom Prostorski red občine Braslovče (dopolnjen predlog po javni razgrnitvi, verzija februar 2007) ter kartografski del, ki vsebuje naslednje dokumente:
-    Pregledni list, M 1:25000,
-    Pregled funkcionalnih in prostorskih enot, M 1:25000,
-    Legendni list,
-    Grafični načrti, M 1:5000.


O B R A Z L O Ž I T E V:


Prosilec je dne 10. 10. 2007 na organ naslovil zahtevo, da mu v skladu z ZDIJZ posreduje fotokopijo končnega predloga novega prostorskega reda Občine Braslovče, ki je bil poslan v podpis na Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju ministrstvo).

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 3500/71 z dne 6. 12. 2007, s katero je zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja zavrnil.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ uvodoma povzame zahtevo prosilca, nato pa pojasni, da je organ na njegovo zahtevo odgovoril z dopisom, kjer je navedel, da je sprejem novih prostorskih planov še vedno v teku in še ni zaključen, zato pobudnikov tudi ni obveščal in prosilcu glede na navedeno ne more izdati kopije končnega predloga novega prostorskega reda občine. V nadaljevanju organ navaja, da se je prosilec pritožil Pooblaščencu, ki je pritožbo obravnaval kot molk organa v zadevi dostopa do informacije javnega značaja in pozval organ, da v roku treh dni odloči o zahtevi prosilca na podlagi ZDIJZ.

Organ v nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe navaja 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pojasnjuje, da je sprejel Program priprave »strategije prostorskega razvoja Občine Braslovče« (Uradni list RS, št. 52/05) in Prostorskega reda Občine Braslovče. Pri tem je upošteval pobude krajanov za spremembo namembnosti zemljišč. V tem času so potekala usklajevanja z Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za kmetijstvo in ostalimi upravljavci – nosilci urejanja prostora. Postopek še ni zaključen, saj organ čaka na ustrezen sklep ministra za prostor. Organ bo takoj, ko bo pridobil sklep ministra o potrditvi prostorskih planov, o tem obvestil vse pobudnike.

V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe organ navaja, da je imel prosilec možnost, ki jo je tudi izkoristil, do vpogleda v celotno dokumentacijo v zvezi s prostorskim planom občine pri svetovalki za okolje in prostor v prostorih organa. Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002; ZUreP-1) določa, da morajo nosilci urejanja prostora vsakomur omogočiti vpogled v zadeve urejanja prostora.

Organ nadalje navaja, da ker gre za dokument, ki je še v fazi izdelave oziroma je predmet posvetovanja, prosilcu ni izdal fotokopije predloga novega prostorskega reda občine, saj bi njegovo razkritje povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Lahko se namreč zgodi, da predlog organa ne bo v celoti potrjen, zato bi lahko v javnosti prišlo do napačnih informacij glede  zazidljivosti in namenske rabe posameznih območij v občini.

Zoper navedeno zavrnilno odločbo je prosilec dne 17. 12. 2007 pri organu vložil pritožbo, v kateri pojasnjuje, da je na javni razgrnitvi predloga prostorskega akta med 27. 9. 2006 in 26. 10. 2006 na ta predlog vložil nekaj pripomb. Leta 2007 je prosilec v mesecu oktobru ponovno videl predlog prostorskega akta, ki pa je bil, kot navaja v pritožbi, drugačen. Prosilec pojasnjuje, da na ta drugi predlog ne more več dati pripomb, ker je rok potekel. V nadaljevanju pritožbe se prosilec sprašuje, kako naj ve, ali je organ v predlogu novega prostorskega reda, ki je namenjen za sprejem na ministrstvu, vsem območjem in zemljiškim parcelam dodelil pravilni status, ki je trenutno v veljavi. Prosilec navaja tudi, da sumi, da organ oziroma odgovorni ljudje pri organu delajo »kar po domače«, zato potrebuje preslikavo končnega predloga prostorskega reda. Prosilec v pritožbi zavrača vse navedbe organa, da bi lahko razkritje takšnega dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine in druge obrazložitve, ki so podlaga za zavrnitev njegove prošnje za preslikavo končnega predloga prostorskega reda.

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom št. 3500/71 z dne 28. 12. 2007 na podlagi 245. člena ZUP, odstopil Pooblaščencu v reševanje.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 14. 1. 2008, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.  

Pritožba je utemeljena.

1. Pojem informacije javnega značaja

Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur.
 
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja  informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ.

Prostorski red občine je na podlagi 62. člena ZUreP-1 temeljni izvedbeni akt občine, katerega namen je v skladu s strategijo prostorskega razvoja občine ter ob upoštevanju pravil iz prostorskega reda Slovenije določiti območja namenske rabe prostora, določiti pogoje in merila ter ukrepe za načrtovanje v prostoru in pripravo lokacijskih načrtov občine ter pogoje za pripravo projektov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov. Skladno z določbami 67. člena ZUreP-1 je za pripravo strategije prostorskega razvoja oziroma prostorskega reda občine odgovoren župan, o pobudah ter o spremembah in dopolnitvah prostorskega reda občine pa odloča občinski svet.

Iz navedenega izhaja, da sprejemanje prostorskega reda občine predstavlja del javnopravnih nalog organa v obravnavanem primeru in s tem spada v njegovo delovno področje. Pooblaščenec ugotavlja tudi, da organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni zanikal obstoja zahtevanega dokumenta. Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokument obstaja, da organ z njim razpolaga in da zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa. Zahtevani končni predlog novega prostorskega reda organa, ki je bil poslan v potrditev ministrstvu,  izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.

2. Načelo odprtosti delovanja javnih organov

Prosilec upravičenost do pritožbe utemeljuje med drugim tudi z navedbo, da želi preveriti, ali je organ v predlogu novega prostorskega reda, ki je namenjen za sprejem na ministrstvu, vsem območjem in zemljiškim parcelam dodelil pravilni status, ki je trenutno v veljavi.  

Zaradi navedenega Pooblaščenec pojasnjuje, da si morajo organi za uresničevanje namena ZDIJZ, torej zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja državnih organov ter omogočanja uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu (2. člen ZDIJZ). Delovanje in odločanje javnih oblasti je tako oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti. Načelo odprtosti je v pravni red Evropske unije uvedla Amsterdamska pogodba (97/C 340/01), ki v 1. členu določa, da se odločitve organov EU sprejemajo ''čimbolj odprto in kar v najtesnejši povezavi z državljani''. Transparentnost dela javnih oblasti pa lahko zagotovi le takšna implementacija zakona, ki to pravico tolmači čimbolj široko in ne v škodo državljanov. Za obravnavani primer je izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti pomembno omeniti predvsem dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorij participativne in deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javne oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom javne uprave, kamor sodi tudi organ, in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo pooblastila, ki jim jih je podelila država. Javnost lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preverja pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Zato je delo oblastnih organov oziroma državne uprave ali uprave lokalne skupnosti bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja), obenem pa se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom krepi tudi zaupanje vanje.

3. Izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ
 
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da gre v obravnavanem primeru za izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, Pooblaščenec v nadaljevanju obrazložitve te odločbe v obravnavanem primeru preverja obstoj navedene izjeme, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.

Ker je prosilec v pritožbi zatrjeval neobstoj navedene izjeme in so se torej izjave prosilca in navedbe v odločbi prvostopenjskega organa razlikovale, je Pooblaščenec z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, dne 14. 1. 2008 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
 
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Organ je Pooblaščencu na in camera ogledu pojasnil, da je predlog novega prostorskega reda v obravnavi na ministrstvu, ki bo izdalo ustrezen sklep. Organ je ministrstvu posredoval fotokopije vseh dokumentov, sam pa je obdržal originale.

V nadaljevanju in camera ogleda je organ pojasnil, da vsakomur, ki želi vpogledati v dokumentacijo, ki je sestavni del predloga prostorskega reda, omogoči vpogled, ne pa kopiranja. Pri tem je organ povedal tudi, da je prosilec že večkrat vpogledal v kartografsko dokumentacijo, nazadnje 10. 10. 2007, ko je vložil tudi zahtevo za dostop do fotokopij končnega predloga prostorskega reda organa, na podlagi katere je bila izdana izpodbijana odločba.

Organ je na in camera ogledu ponovno poudaril, da zavrnilno odločbo utemeljuje na podlagi 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pri tem pojasnil, da ne ve, ali bo ministrstvo izdalo pozitiven ali negativen sklep, prosilec pa bi lahko napačno razumel vsebino dokumentacije, ki je ministrstvo morebiti ne bi potrdilo.

Pooblaščenec je na podlagi vpogleda v celotno dokumentacijo v zvezi s pripravo prostorskega reda organa ugotovil, da slednja med drugim vsebuje tudi končni predlog prostorskega reda organa, ki je sestavljen iz besedila z naslovom Prostorski red občine Braslovče (dopolnjen predlog po javni razgrnitvi, verzija februar 2007) in kartografski del, ki vsebuje naslednje dokumente:
-    Pregledni list, M 1:25000,
-    Pregled funkcionalnih in prostorskih enot, M 1:25000,
-    Legendni list,
-    Grafični načrti, M 1:5000.  

3.1. Izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Izjema iz 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ omogoča organu zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Takšna opredelitev ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:
-    dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,
-    dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
-    specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje  Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/2005, v nadaljevanju UPIJZ), ki v prvem odstavku 7. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da predlog novega prostorskega reda Občine Braslovče, ki je bil dne 27. 8. 2007 poslan v potrditev na ministrstvo, ni več dokument, ki bi bil v postopku izdelave. Tako iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kot tudi iz navedb organa na ogledu in camera namreč izhaja, da je dokument zaključen, saj ga je organ že sprejel in skladno z 69. členom ZUreP-1 posredoval ministrstvu v potrditev. Iz tega tudi sledi, da je dokument s strani organa nedvomno končan in da ni več v postopku obravnave pri organu. Obenem to pomeni, da dokument tudi ni več predmet posvetovanja v organu, s čimer tudi drugi pogoj za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ni izpolnjen.

V zvezi z navedenim Pooblaščenec tudi pripominja, da zgolj dejstvo, da se dokument na podlagi sklepa ministrstva lahko pred objavo odloka o prostorskem redu občine v uradnem glasilu še spremeni, ne pomeni, da gre za dokument, ki je še v postopku izdelave. Med postopkom sprejemanja izvedbenega prostorskega akta občine že zaradi same narave tega postopka prihaja do dokumentov, ki sami po sebi ne predstavljajo končnega izdelka (na primer prostorskega reda občine), pač pa zgolj verzije (različice) le-tega. Vendar pa dejstvo, da določen dokument predstavlja zgolj verzijo izvedbenega prostorskega akta občine, ne pomeni, da je ta konkretni dokument (določena verzija) še vedno v postopku izdelave. Vsaka različica zase namreč predstavlja dokument, ki je, če ga poseduje zavezanec po ZDIJZ, informacija javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, in sicer tudi v primeru, ko vsebina dokumenta morebiti kasneje ni bila sprejeta kot končno besedilo predloga dokumenta. Vsaka takšna različica namreč predstavlja samostojno informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Tolmačenje izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ na način, kot je to v izpodbijani odločbi storil organ, bi v praksi pomenilo, da bi na podlagi te izjeme lahko javnosti omejili dostop do večine dokumentov, ki nastajajo med postopkov priprave dokumentov pri organih, kar pa bi bilo povsem v nasprotju z zahtevo po javnosti teh postopkov. ZDIJZ je v tem pogledu še širši, saj v 3. točki prvega odstavka 10. člena določa, da je vsak organ dolžan v svetovni splet posredovati predloge predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje organa. Med navedene dokumente zagotovo sodi tudi končni predlog prostorskega reda organa, ki je temeljni izvedbeni prostorski akt organa, kar je nedvomno dodaten argument za to, da so informacija javnega značaja pod določenimi pogoji tudi dokumenti, ki jih organ izdela med postopkom pred izdajo končnega dokumenta.

V luči zgornjih navedb Pooblaščenec zaključuje, da v konkretnem primeru ne gre za dokument v postopku izdelave v smislu izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da zahtevani dokument ni več v postopku izdelave ter da ni več predmet posvetovanja pri organu, ker je občinski svet organa o njem že odločal in odločil, organ pa ga je tudi že posredoval ministrstvu preden je prosilec vložil obravnavano zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, torej prvi in drugi pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nista izpolnjena. V nadaljevanju obrazložitve te odločbe Pooblaščenec pojasnjuje še ugotovitev, iz katere izhaja, da v obravnavanem primeru tudi tretji kriterij, ki izhaja iz navedene določbe, ni izpolnjen. Organ namreč ni izkazal nastanka škode v primeru razkritja dokumenta, to je, da bi razkritje dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Zgolj dejstvo, da se lahko zgodi, da predlog dokumenta s sklepom ministra ne bo v celoti potrjen, namreč ne zadošča za obstoj škode v smislu napačnega razumevanja vsebine dokumenta. Dejstvo namreč je, da ima vsakdo pravico pridobiti informacije o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov, iz katerih te informacije izhajajo. Takšen dokument brez dvoma predstavlja tudi predlog dokumenta v obravnavanem primeru, katerega razkritje pa v nobenem primeru ne more povzročiti napačnega razumevanja njegove vsebine v smislu, da bi prišlo do napačnega razumevanja glede zazidljivosti in namenske rabe posameznih območij v občini, kot to zmotno navaja organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Vsebina predloga prostorskega reda namreč ni zavezujoča, dokler dokument ni veljavno in v celoti potrjen s sklepom ministra ter dokler odlok o prostorskem redu občine ni objavljen v skladu z določbami ZUreP-1. Pooblaščenec pri tem pripominja, da lahko organ o neobvezujoči naravi v obravnavanem primeru zahtevanega dokumenta obvesti prosilca tako, da mu skupaj z dokumentom posreduje tudi opozorilo, da gre za predlog predpisa, glede katerega ne jamči odškodninsko ali kako drugače, ter da vsebina dokumenta, ki je predmet zahteve, ne bo nujno enaka vsebini dokumenta, ki jo bo s sklepom potrdil minister in bo po objavi odloka o prostorskem redu v uradnem glasilu postala zavezujoča. S takšnim obvestilom prosilcu bi organ na izjemno enostaven način preprečil vsako morebitno možnost napačnega razumevanja posredovanega dokumenta.

3.2. Pravice javnosti v zadevah urejanja prostora po ZUreP-1 in pravica dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ

Organ se pri zavrnitvi zahteve prosilca sklicuje na tretji odstavek 10. člena ZUreP-1, ki določa, da morajo nosilci urejanja prostora vsakomur omogočiti vpogled v zadeve urejanja prostora ter o teh zadevah obveščati javnost v skladu z zakonom. Organ je v izpodbijani odločbi in na in camera ogledu pojasnil, da je prosilec to možnost tudi izkoristil in vpogledal v celotno dokumentacijo v zvezi s prostorskim planom občine.

Pooblaščenec ugotavlja, da določba tretjega odstavka 10. člena ZUreP-1 in določbe ZDIJZ ne urejajo iste pravice in zato niso v razmerju lex specialis derogat legi generali, iz česar izhaja, da za dostop do informacij javnega značaja ni relevantno, če je organ prosilcu omogočil dostop do dokumentov na podlagi določb ZUreP-1.

Obveznost organa, ki izhaja iz tretjega odstavka 10. člena ZUreP-1, je namenjena uresničevanju pravic iz prvega in drugega odstavka 10. člena ZUreP-1, ki se nanašajo na pravico biti obveščen o postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov ter o drugih zadevah urejanja prostora v skladu z zakonom ter na pravico sodelovati pri v zadevah urejanja prostora,  ZDIJZ pa ureja pravico vsakogar, da dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Gre za različni pravni podlagi in za urejanje dveh različnih pravic – na eni strani za pravico dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave RS, na drugi strani za pravico javnosti pri upravljanju javnih zadev, ki je zagotovljena v okviru 44. člena Ustave RS. Določba 10. člena ZUreP-1  konkretizira ustavno določbo, ki obvezuje zakonodajalca, da državljanom omogoči, da neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodelujejo pri upravljanju javnih zadev. Predmet varstva sta torej dve različni ustavni pravici, ki se medsebojno ne izključujeta, zato možnost vpogleda v dokumente v zvezi s sprejemanjem prostorskega reda občine na podlagi tretjega odstavka 10. člena ZUreP-1, ki jo je prosilec že uveljavil, ne izključuje njegove pravice, da iste dokumente pridobi na podlagi pravice, ki jo ureja ZDIJZ.

4. Obstoj drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja

Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Drugi odstavek navedenega člena ZUP določa, da organ druge stopnje odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Zato je Pooblaščenec po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda poleg izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, katere neobstoj je ugotovljen v točki 3.1. obrazložitve te odločbe, obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Z vpogledom v zahtevani dokument na ogledu in camera je Pooblaščenec ugotovil, da v  njem ni nobenih izjem od prosto dostopnih informacij.

5. Zaključek

Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Organ je prosilcu dolžan v roku petnajstih dni od prejema te odločbe posredovati predlog novega prostorskega reda Občine Braslovče, ki je bil dne 27. 8. 2007 poslan v potrditev ministrstvu, in sicer besedilo z naslovom Prostorski red občine Braslovče (dopolnjen predlog po javni razgrnitvi, verzija februar 2007) ter kartografski del, ki vsebuje naslednje dokumente:
-    Pregledni list, M 1:25000,
-    Pregled funkcionalnih in prostorskih enot, M 1:25000,
-    Legendni list,
-    Grafični načrti, M 1:5000.  

Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na podlagi zahteve pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. 2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ pa določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).

Iz navedenih pravnih podlag sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo, zato mora organ prosilcu posredovati fotokopijo zahtevanega dokumenta, kot izhaja iz njegove zahteve.
 
Ker je organ na prvi stopnji zmotno  presodil dejansko stanje ter posledično napačno uporabil materialno pravo, je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka.



Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka