Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.10.2020
Naslov: prosilec - Občina Braslovče
Številka: 090-210/2020
Kategorija: Kazenski postopek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v obravnavani zadevi obstoji izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za dokument, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim in je (še) v teku, prav tako je izpolnjen tudi drugi pogoj, in sicer razkritje zahtevanega dokumenta bi škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka. IP je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-210/2020/2

Datum: 8. 10. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 9. 2020, zoper odločbo Občine Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče (v nadaljevanju organ), št. 321-1/2020-4 z dne 7. 9. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 8. 9. 2020 zoper odločbo Občine Braslovče št. 321-1/2020-4 z dne 7. 9. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 5. 6. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje argumentirane obrazložitve o vrsti nepravilnosti, predvsem pri izvedbi razpisov za izbor najugodnejšega ponudnika, ki se nanašajo na MHE Letuš, ki je bila navedena v obrazložitvi župana, kot sestavni del točke 15 za 11. redno sejo Občinskega sveta občine Braslovče, dne 10. 6. 2020.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-6/2020 z dne 30. 6. 2020, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, na podlagi 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, medtem, ko se je v obrazložitvi navedene odločbe skliceval na 6. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dne 1. 7. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper navedeno odločbo organa. IP je z odločbo št. 090-141/2020-4 z dne 13. 8. 2020 pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

Organ je v ponovnem odločanju izdal odločbo št. 321-1/2020-4 z dne 7. 9. 2020, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je organ navedel, da se zahteva prosilca nanaša na dokument, ki je predmet predkazenskega postopka in je bil sestavljen izključno na poziv policije, zaradi kazenskega pregona oziroma v zvezi z njim, razkritje zahtevanega dokumenta pa bi ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami. Organ je navedel, da je pridobil mnenje organa, ki vodi predmetni kazenski postopek, in sicer Policijske postaje Žalec. Iz dopisa Policijske postaje Žalec št. 2300-184/2020/6 (3A695-03) z dne 19. 8. 2020, izhaja, da je policijska preiskava v konkretnem primeru še v teku. Podatki, ki izhajajo iz posredovane argumentirane obrazložitve o vrsti nepravilnosti, predvsem pri izvedbi razpisov za izbor najugodnejšega ponudnika, ki se nanašajo na MHE Letuš, pa se v celoti ne smejo razkriti, saj bi to lahko ogrozilo izvedbo predkazenskega postopka, katerega del je tudi policijska preiskava suma storitve kaznivega dejanja. V konkretnem primeru določena opravila, ki se neposredno nanašajo na samo dokazovanje kaznivega dejanja, še niso bila izvedena, zato bi razkritje vsebine iz zahteve prosilca lahko škodovalo pri izvedbi teh opravil, kar bi imelo nepopravljivo škodno posledico tudi pri morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku.

 

Dne 8. 9. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. št. 321-1/2020-4 z dne 7. 9. 2020, (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da organ v ponovnem odločanju v nobenem primeru ni sledil usmeritvam oz. ni izkazal pogojev, ki jih je zahteval IP v svoji odločbi št. 090-141/2020-4 z dne 13. 8. 2020, glede izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po mnenju prosilca je organ zgolj navedel zakonske dikcije in splošno obvestilo Policijske postaje Žalec, da je policijska preiskava še v teku, kar utemeljeno izkazuje neobstoj konkretnih dejstev in dokazov in s tem sum krive ovadbe, obrekovanja ter žaljive obdolžitve z namenom njegove diskriminacije, kot bivšega župana, medtem, ko obremenilna dokumentacija v tej zadevi ne obstaja.

 

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-6/2020-11 z dne 23. 9. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe

 

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga. Ker je organ utemeljeval zavrnitev dostopa do dokumenta s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal, ali je zatrjevana izjema podana.

 

Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona, ki zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US in 89/20 – odl. US).

 

Za uveljavitev te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja:

  1. da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in,
  2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.

 

V primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, je skladno s 13. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba) treba pridobiti mnenje organa, ki v tem času odloča v postopku. Zato je organ postopal pravilno, ko je pozval Policijsko postajo Žalec, da sporoči, ali je v zvezi z zahtevano dokumentacijo (pred) kazenski postopek še v teku in ali bi razkritje tega dokumenta škodovalo izvedbi postopka. Policijska postaja Žalec je v odgovoru, št. 2300-184//2020/6 (3A695-03) z dne 19. 8. 2020, pojasnila, da je policijska preiskava v konkretnem primeru še v teku. Podatki, ki izhajajo iz posredovane argumentirane obrazložitve o vrsti nepravilnosti, predvsem pri izvedbi razpisov za izbor najugodnejšega ponudnika, ki se nanašajo na MHE Letuš, pa se v celoti ne smejo razkriti, saj bi to lahko ogrozilo izvedbo predkazenskega postopka, katerega del je tudi policijska preiskava suma storitve kaznivega dejanja. V konkretnem primeru določena opravila, ki se neposredno nanašajo na samo dokazovanje kaznivega dejanja, še niso bila izvedena, zato bi razkritje (predvsem v zadevi domnevno vpletenim osebam) vsebine iz zahteve prosilca lahko škodovalo pri izvedbi teh opravil, kar bi imelo za nepopravljivo škodno posledico tudi pri morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku.

Glede na odgovor Policijske postaje Žalec ni sporno, da je v zvezi z zahtevano dokumentacijo, ki je bila sestavljena na podlagi 148. člena ZKP zaradi kazenskega postopka, predkazenski postopek še v teku. Prvi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je tako izpolnjen - podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki je (še) v teku.

Prav tako se je IP strinjal z ugotovitvijo organa, da je izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ - razkritje zahtevanega dokumenta bi škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka. Dejstvo je, da je za potek kazenskega pregona včasih nujno, da se določeni dokazi v začetnih fazah postopka ohranijo v tajnosti. To velja predvsem za fazo predkazenskega postopka. Tudi upravno sodišče je v preteklosti že potrdilo možnost, da se izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ uporabi v primerih, kjer bi bila z razkritjem preiskovalnih dejanj, ki so v teku oz. njihovo podrobno obrazložitvijo ugotovljena njihova ciljna usmerjenost, kar bi posledično lahko privedlo celo do uničenja posameznih dokazov, potrebnih za nadaljnji kazenski postopek (npr. sodba v zadevi, št. I U 236/2016-37 z dne 15. 10. 2018, 16. točka obrazložitve). IP s tem v zvezi meni, da je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanih informacij to, da ta postopek nemoteno poteka do konca ter, da se tudi ugotovi, katera kazniva dejanja so bila storjena in kdo jih je storil, ter da pristojni organi poskrbijo, da bodo zoper storilce sproženi nadaljnji postopki. Prav tako je upravno sodišče potrdilo tudi dejstvo, da je za potek postopka, v katerem ima ena stran izrazit interes, da prikrije dejansko stanje, ključno, da ima druga stran možnost, da vsebine pridobljenih dokazov ne razkrije takoj. To je lahko pomemben element strategije odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj (npr. sodba v zadevi, št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020, 52. točka obrazložitve).

IP ob tem še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, je IP pritrdil stališču organa, da v obravnavani zadevi obstoji izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka