Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 13.08.2020
Naslov: prosilec - Občina Braslovče
Številka: 090-141/2020
Kategorija: Dokument v izdelavi, Kazenski postopek, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V odgovoru na poziv IP za posredovanje dokumentacije in pojasnila v zadevi, se je organ skliceval tudi na izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, posledično pa tudi napačno uporabil materialno pravo, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. IP je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-141/20207/4

Datum: 13. 8. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 1. 7. 2020, zoper odločbo Občine Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče (v nadaljevanju organ), št. 090-6/2020 z dne 30. 6. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 1. 7. 2020 se ugodi in se odločba Občine Braslovče, št. 090-6/2020 z dne 30. 6. 2020, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 5. 6. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje argumentirane obrazložitve o vrsti nepravilnosti, predvsem pri izvedbi razpisov za izbor najugodnejšega ponudnika, ki se nanašajo na MHE Letuš, ki je bila navedena v obrazložitvi župana, kot sestavni del točke 15 za 11. redno sejo Občinskega sveta občine Braslovče, dne 10. 6. 2020.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-6/2020 z dne 30. 6. 2020, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da iz gradiva za 11. redno sejo Občinskega sveta organa z dne 10. 6. 2020 izhaja, da je organ zaradi suma koruptivnih ravnanj, prekoračitve pooblastil ter zlorabe uradnega položaja, vso pridobljeno dokumentacijo v zvezi z MHE Letuš, v začetku meseca maja 2020, predal Policijski postaji Žalec. V zvezi z zavrnitvijo dostopa do zahtevanega dokumenta se je organ skliceval na 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da je zahtevan dokument še v fazi izdelave oz. predmet posvetovanja pri organu, saj postopek še ni pravnomočno zaključen, zato bi njegovo razkritje lahko povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.

 

Dne 1. 7. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-6/2020 z dne 30. 6. 2020, v kateri je navedel, da je kot takratni …, ko so potekali postopki izbire najugodnejšega ponudnika za obnovo male hidroelektrarne v Letušu, upravičen do konkretnejše obrazložitve dejstev, ki so bila navedena v obrazložitvi župana, v gradivu točke 15 za 11. sejo občinskega sveta organa. Po mnenju prosilca je bila obrazložitev župana javno izražena z namenom diskriminacije, z znaki obrekovanja in žaljive obdolžitve, zato meni, da je upravičen do povratne informacije v obsegu dejstev in dokazov, ki so bili predani Policijski postaji Žalec, obrazložitev »nepravilnosti« pa si zaslužijo oz. pričakujejo tudi občani.

 

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-6/2020-4 z dne 21. 7. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je organ, z dopisom št. 090-141/2020/2 z dne 27. 7. 2020, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel po elektronski pošti dne 3. 8. 2020. V njem je organ priložil dopis, s katerim je na Policijsko postajo Žalec predal dokumentacijo, v zvezi z gradnjo male hidroelektrarne Letuš. Organ je navedel, da je v obrazložitvi odločbe napačno uporabil materialno pravo, saj je dokument še predmet presoje, sicer ne pri organu, ampak v organih pregona (na policiji in pri državnem tožilstvu). Navedel je, da dokument brez dvoma sodi pod izjemo, če ne po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa vsekakor po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument je bil namreč sestavljen izključno na poziv policije, zaradi kazenskega pregona oziroma v zvezi z njim. Po mnenju organa bi razkritje dokumenta absolutno škodovalo preiskavi v kazenskem postopku.

 

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga. Ker je organ utemeljeval zavrnitev dostopa do dokumenta s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ , je IP v nadaljevanju najprej presojal, ali je zatrjevana izjema podana.

 

  1. Glede izjeme od prostega dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Skladno z navedeno določbo organ zavrne dostop do zahtevane informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.

 

Za obstoj navedene izjeme morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji:

  1. dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,
  2. dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
  3. specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine), pri čemer je dokazno breme glede obstoja napačnega razumevanja vsebine dokumenta, na organu.

 

IP izpostavlja, da je mogoče o dokumentu v postopku izdelave govoriti, če gre za dokument, ki kot tak še ni v celoti napisan, izdelan kot zaključena celota in podpisan s strani uradne osebe, ki dokument pripravlja. Namen te izjeme je namreč zagotoviti nemotene postopke odločanja ter varstvo zaupnosti posvetovanja znotraj organov in med organi, v času priprave zadeve. Če gre za dokument, ki je sam po sebi zaključena celota, s podpisom izdelovalca ali odgovorne osebe, oz. na drugačen način zaključen dokument, ni več mogoče govoriti o tem, da gre za dokument v postopku izdelave. Pri tem je povsem irelevantno, ali je takšen dokument predmet presojanja v predkazenskem postopku oziroma kakšna bo odločitev (policije) glede njegove veljavnosti. V konkretnem primeru zahtevan dokument nedvomno ni več v postopku izdelave (saj je bil s strani za to pristojne osebe zaključen, podpisan in posredovan zunanjemu naslovniku), prav tako pa ni več predmet posvetovanja v organu (ker, kot že pojasnjeno, je že bil posredovan zunanjemu naslovniku).

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da v konkretnem primeru nista izpolnjena zgoraj navedena pogoja prve in druge točke izjeme dokumenta v izdelavi. Poleg tega pa organ tudi ni opravil specifičnega škodnega testa in za izkaz napačnega razumevanja dokumenta tudi ni podal nobenih konkretnih razlogov, ker ni pojasnil, v čem bi lahko prišlo do napačnega razumevanja vsebine dokumenta.

 

IP tako zaključuje, da zatrjevana izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.

 

  1. Glede izjeme od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ:

 

Organ se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevanega dokumenta, v odgovoru na poziv IP, št. 090-141/2020/2 z dne 27. 7. 2020, skliceval tudi na izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se je IP v nadaljevanju opredelil tudi do te izjeme.

 

Navedena izjema določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

 

Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona, ki zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US in 89/20 – odl. US).

 

Za uveljavitev te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja:

  1. da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in,
  2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.

Za izpolnitev prvega pogoja mora organ izkazati, da se zahteva nanaša na dokument, ki je bil pridobljen v zvezi s konkretnim postopkom kazenskega pregona. Drugi pogoj organ zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi kazenskega postopka. Ogrozitev mora ob tem biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezan organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. V primeru, če o postopku v tem času odloča drug pristojni organ, v konkretnem primeru torej Policijska postaja Žalec, je skladno s 13. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba) treba pridobiti mnenje organa, ki v tem času vodi postopek kazenskega pregona. Pri izvajanju škodnega testa je tako potrebno mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega ali kazenskega postopka.

IP ugotavlja, da se organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni skliceval na izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na navedeno izjemo se je organ skliceval šele v odgovoru na poziv IP v elektronskem sporočilu z dne 2. 8. 2020, kjer je navedel, da je zahtevan dokument predmet predkazenskega postopka, dokument pa je bil sestavljen izključno na poziv policije, zaradi kazenskega pregona oziroma v zvezi z njim. Da bi razkritje dokumenta škodovalo preiskavi v kazenskem postopku, pa je ocenil organ sam in ne organ, ki v tem času vodi postopek kazenskega pregona (to je Policijska postaja Žalec).

 

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, posledično pa tudi napačno uporabil materialno pravo. Obrazložitev izpodbijane odločbe zato ni popolna, kar pomeni, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, na podlagi katerih dejstev je organ prišel do zaključka glede obstoja predmetnih izjem. Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa,[1] kar predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. točki. drugega odstavka 237. člena ZUP, zato je IP moral izpodbijano odločbo odpraviti.

 

Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli, kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu).

 

Ker je tudi IP dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka glede dostopa do zahtevanega dokumenta na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo in je zato tisti, ki bo najlažje opravil vsa procesna dejanja. Zato mu je IP zadevo vrnil v ponovni postopek.

 

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek:

  • Organ bo v ponovljenem postopku moral skladno s 13. členom Uredbe pridobiti mnenje organa, ki v tem času vodi (pred)kazenski postopek, pri čemer se bo moral opredeliti glede vprašanja, ali je (pred)kazenski postopek še v teku in ali bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi tega postopka.
  • Šele na podlagi tako pridobljenega mnenja pristojnega organa bo organ lahko odločil o zahtevi prosilca. V ponovljenem postopku mora organ natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevane informacije (če ne v celoti) predstavljajo izjemo od prostega dostopa in iz česa to izhaja. Če bodo izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, mora organ presoditi tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe ter natančno in določno opredeliti, kateri deli dokumenta se prekrijejo in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Po uradni dolžnosti je organ dolžan paziti tudi na obstoj drugih izjem od prostega dostopa (npr. varstvo osebnih podatkov…), pri tem pa IP še pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila.
  1. Sklepno

 

Ob upoštevanju vseh navedenih razlogov IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, posledično pa tudi napačno uporabil materialno pravo, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zahtevi prosilca z dne 5. 6. 2020 odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

 

 

 

 

 


[1] Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303, izhaja, da odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe