Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.11.2020
Naslov: prosilec - Občina Bled
Številka: 090-231/2020
Kategorija: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Javna naročila
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do zahtevane ponudbe in pogodbe zaradi varstva podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da del podatkov prestavlja poslovno skrivnost po ZPosS, vendar je te podatke preskusil še iz vidika, ali vsebujejo informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ki se, skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS, ne morejo določiti za poslovno skrivnost. IP je tako z vidika določbe o porabi javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ugotovil, da so tudi podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca, prosto dostopni. Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Nedvomno gre v obravnavanem primeru za razpolaganje s stvarnim premoženjem občine, pri tem pa je treba izhajati iz načel preglednosti in javnosti, saj se vsebina zahtevanih dokumentov nanaša na področje opravljanja lokalnih zadev javnega pomena oziroma gospodarske javne službe, konkretno na javno službo za vzdrževanje javnih parkirnih površin in pobiranje parkirnin, in s tem na razpolaganje z javnimi sredstvi. IP je tako pritožbi prosilca ugodil delno. Zavrnil jo je v delu, ki se nanaša na podatke, ki jih je prosilec zahteval šele v pritožbi, in v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-231/2020/8

Datum: 5. 11. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), tretjega odstavka 248. In prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 14. 10. 2020, zoper odločbo Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nadaljevanju: organ), št. 090-19/2020-16 z dne 30. 9. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 14. 10. 2020 se delno ugodi in se odločba Občine Bled, št. 090-19/2020-16 z dne 30. 9. 2020, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v obliki fotokopije ali elektronskega zapisa naslednje dokumente:

    1.  Ponudbo z dne 21. 5. 2020, ki obsega:

  • elektronsko sporočilo družbe … z dne 21. 5. 2020, posredovano organu ob 12:00, na način, da v dokumentu prekrije elektronske naslove fizičnih oseb (pod »From«, »To« in pod navedbo imena in priimka ter položaja pošiljatelja spodaj), in
  • osnutek Pogodbe o sodelovanju na področju mobilnega plačevanja parkirnin (MPP), ki obsega:

∙ glavne določbe, na način, da v dokumentu prekrije ime in priimek kontaktne osebe stranskega udeleženca ter telefonski številki in elektronska naslova kontaktnih oseb obeh pogodbenih strank (členu 17.3),

∙ Dodatek 2: Cenik, in

∙ Dodatek 3: Opis funkcionalnosti MPP;

    1.  Pogodbo o sodelovanju na področju mobilnega plačevanja parkirnin (MPP) z dne 15. 6. 2020, in sicer:

  • glavne določbe na način, da v dokumentu prekrije ime in priimek kontaktne osebe stranskega udeleženca ter telefonski številki in elektronska naslova kontaktnih oseb pogodbenih strank (členu 17.3),
  • Dodatek 1: Dopolnilo o varstvu podatkov (DPA),
  • Dodatek 2: Cenik, in
  • Dodatek 3: Opis funkcionalnosti MPP.«.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 24. 6. 2020 zahteval v obliki fotokopije ali elektronskega zapisa:

  • ponudbo, ki jo je za projekt mobilnega plačevanja parkirnine na področju občin Bled, Bohinj in Železniki posredovala družba … (v nadaljevanju: stranski udeleženec), s katero je bila sklenjena oziroma podaljšana pogodba za mobilno plačevanje parkirnine na področju občin Bled, Bohinj in Železniki;
  • pogodbo, podpisano na podlagi predhodno navedene ponudbe.

Seznanjen je bil, da je dosedanjemu ponudniku storitve, to je stranskemu udeležencu, pogodba potekla 15. 6. 2020, naslednja pogodba pa naj bi bila sklenjena z najugodnejšim ponudnikom. Po večkratnem povpraševanju je bil seznanjen, da je bila pogodba s stranskim udeležencem podaljšana. Ker je mnenja, da je dal cenovno zelo ugodno ponudbo, želi pridobiti tudi ponudbo stranskega udeleženca, s katerim je bila naposled pogodba sklenjena. Navedel je še, da mu je organ dolžan posredovati ponudbo, saj gre za informacijo javnega značaja skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

 

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-19/2020 z dne 15. 7. 2020, s katero je zahtevo prosilca zavrnil v celoti, in sicer iz razloga, da zahtevana informacija ne obstaja, ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

 

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 3. 8. 2020, o kateri je odločil IP z odločbo št. 090-163/2020/4 z dne 9. 9. 2020. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ dejansko z zahtevanimi dokumenti, ki se nanašajo na območje Občine Bled, razpolaga v materializirani obliki, zato je zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

 

Organ je z dopisom, št. 090-19/2020-14 z dne 14. 9. 2020 pozval stranskega udeleženca na morebitno opredelitev do zahteve prosilca oziroma na opredelitev, ali in v katerem delu šteje vsebino Pogodbe o sodelovanju na področju mobilnega plačevanja parkirnin (MMP) za poslovno skrivnost. Pri tem ga je opozoril na prakso IP, da podatki, ki so javni že po samem zakonu (tretji odstavek 39. člena ZGD-1), ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.

 

Stranski udeleženec je priglasil stransko udeležbo z odgovorom z dne 22. 9. 2020. Podatke, ki so predmet zahteve prosilca, je opredelil kot poslovno skrivnost ter priložil Sklep o poslovni skrivnosti z dne 26. 3. 2019, sprejet na podlagi Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[1].

 

Organ je nato o zahtevi odločil z odločbo št. 090-19/2020-16 z dne 30. 9. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil v celoti. Ugotovil je, da ponudbo predstavlja elektronsko sporočilo z osnutkom pogodbe z dne 21. 5. 2020. Predmetna pogodba je bila nato podpisana 15. 6. 2020, in je označena »strogo zaupno« kot osnutek pogodbe. Organ je tako preveril še, ali je podana katera od izjem od dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Najprej se je opredelil do izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da oznaka »strogo tajno« ni označena v smislu varovanja tajnih podatkov in da bi bilo glede na vsebino pogodbe smiselno to oznako šteti kot oznako za določitev zahtevanih informacij za poslovno skrivnost. Pri izjemi od dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ upošteval določbe 2. člena ZPosS. Ker organu dejstvo, ali stranski udeleženec vsebino ponudbe in predmetne pogodbe šteje v celoti ali deloma za poslovno skrivnost, ni bilo poznano, je stranskega udeleženca z dopisom z dne 14. 9. 2020 pozval na opredelitev do le-tega, ter ga pri tem opozoril na prakso IP, da podatki, ki so javni že po samem zakonu, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Stranski udeleženec je navedel, da je zahtevana dokumentacija označena kot poslovna skrivnost, ker vsebuje informacije, ki so zaupne. Organ pa je vpogledal tudi v Sklep o poslovni skrivnosti z dne 26. 3. 2019, ki ga je posredoval stranski udeleženec in ugotovil, da šteje za poslovno skrivnost tudi predmetno pogodbo in Dodatek- dopolnilo o varstvu podatkov z upravljavci ter celotno tehnično dokumentacijo, ki je dana v postopkih javnega naročanja. Upoštevaje navedeno je tako organ zaključil, da je v obravnavanem primeru podana izjema varstva poslovne skrivnosti. Zahtevana ponudba in pogodba namreč obsegata nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjujejo zahteve po prvem odstavku 2. člena ZPosS. Stranski udeleženec je namreč organ seznanil s sklepom, ki zahtevane dokumente določa kot poslovno skrivnost, s čimer je seznanil organ v trenutku, ko mu je poslal ponudbo, pa tudi v fazi sklepanja pogodbe, saj je vso dokumentacijo označil kot strogo zaupno. V obravnavanem primeru sta torej izpolnjena subjektivni in objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti. Kot je stranski udeleženec izkazal v svojem dopisu z dne 22. 9. 2020, zajemajo zahtevani dokumenti edinstvena strokovna znanja in izkušnje na področju tehnološkega sistema plačevanja parkirnine, razkritje le-teh pa bi močno škodovalo gospodarskim interesom stranskega udeleženca, zato je njegov interes in zahteva, da se te informacije ohranijo kot zaupne. Organ je torej zaključil, da gre v obravnavanem primeru za zahtevo po dokumentaciji, ki vsebuje podatke, opredeljene za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zato je odločil, da prosilcu zavrne dostop do zahtevanih podatkov.

 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 14. 10. 2020, zaradi napačne uporabe materialnih predpisov (1. točka prvega odstavka 237. člena ZUP) in napačne ugotovitve dejanskega stanja (2. točka prvega odstavka 237. člena ZUP). IP je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter odloči, da je organ dolžan v roku osmih (8) dni v obliki fotokopij ali po elektronski poti posredovati predmetno ponudbo in pogodbo, vso dokumentacijo iz spisa organa v zvezi s projektom mobilnega plačevanja parkirnine na področju Občine Bled, ki se nanaša na javne podatke o specifikaciji ponujenih storitev, ceno na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe ter vse tiste podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe stranskega udeleženca kot izbranega ponudnika v okviru drugih meril ter vse obračune provizij stranskega udeleženca kot izbranega ponudnika in izdane račune organu v zvezi z izvajanjem storitev mobilnega plačevanja parkirnin v Občini Bled, zavezancu pa naloži v plačilo vse priglašene stroške zadevnega pritožbenega postopka, v roku 15 dni in pod izvršbo. Mnenja je, da je organ zmotno uporabil 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi z 2. členom ZPosS (oziroma pred tem 39. člen ZGD-1). Pojem poslovne skrivnosti in njeno varstvo ureja prvi odstavek 2. člena ZPosS, med tem ko tretji odstavek istega člena določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.  Pri presoji, ali pomeni določena informacija poslovno skrivnost, ki opravičuje zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja, bi bil organ torej dolžan upoštevati navedene omejitve in načela, česar pa, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, ni storil. Prosilec meni, da zahtevana ponudba in pogodba ne moreta biti poslovna skrivnost, saj vsebujeta podatke, ki ne predstavljajo izjeme poslovne skrivnosti, in podatke, ki so javni po samem zakonu. V zvezi s to ponudbo in pogodbo je neločljivo povezana tudi vsa preostala dokumentacija iz spisa organa v zvezi s projektom mobilnega plačevanja parkirnin na področju Občine Bled, ki se nanaša na javne podatke o specifikaciji ponujenih storitev, ceni na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost ponudbe stranskega udeleženca kot izbranega ponudnika ter vse tiste podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika v okviru drugih meril, kakor tudi vsi obračuni provizij izbranega ponudnika ter vsi doslej izdani računi stranskega udeleženca in njegove pravne prednice družbe ZELENO MESTO d.o.o. organu, in sicer v obdobju od julija 2017 do maja 2020, zaradi česar je prepričan, da je upravičen tudi do seznanitve z njihovo vsebino. Izpostavil je, da iz obrazložitve ni mogoče razbrati, čigavo poslovno skrivnost naj bi dokument sploh predstavljal, prav tako pa ni razvidno, kdo zatrjuje poslovno skrivnost in v kakšnem obsegu naj se jo varuje. Glede na to, da se organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe pavšalno sklicuje na poslovno skrivnost in da je zatrjeval izjemo varstva poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, bo moral IP najprej preveriti, ali so izpolnjeni kriteriji za varstvo poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS. Nadalje je navedel, da ni zahteval nikakršne dokumentacije, ki ne bi bila vsaj splošno znana ali ne bi bila dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Je družba, ki ravno tako kot stranski udeleženec, nudi storitve mobilnega plačevanja parkirnine, zaradi česar na trgu v okviru javno dostopnih podatkov spremlja poslovanje konkurenčnih ponudnikov, saj se z njimi srečuje na trgu. Prav tako poslovno razmerje med organom in stranskim udeležencem ni nikakršna skrivnost, saj lahko vsakdo, ki na področju Občine Bled parkirnino plača z mobilno aplikacijo, izve, da to storitev na področju nudi prav stranski udeleženec. Ne nazadnje je ta podatek že razviden iz računa za opravljeno storitev parkiranja (seveda pod predpostavko, da ga izvajalec storitve sploh izda), zaradi česar je že na podlagi navedenega prepričan, da kriterij poslovne skrivnosti iz 1. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS ni izpolnjen, saj dokumentacija, ki jo je zahteval v zahtevi z dne 24. 6. 2020, ne predstavlja poslovne skrivnosti. Prav tako mu ni znano, da bi organ ali stranski udeleženec zahtevano dokumentacijo določila kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanila vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s temi informacijami, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Informacije pa morajo imeti poleg zgoraj navedenega še tržno vrednost, ki jo ZPosS določa kot dodaten pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Skladno s stališčem predlagatelja citiranega zakona se šteje, da imajo strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti). V ZPosS torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, pa je na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje. V konkretnem primeru torej na strani organa (oziroma stranskega udeleženca, kolikor bi bil ta v postopku eventualno udeležen), takšnega dokaznega bremena pa organ v izpodbijani odločbi ni zmogel, razen, da je v obrazložitvi podal pavšalne navedbe, da bi naj bilo razkritje informacij, po katerih poizveduje prosilec, v nasprotju z gospodarskim interesom stranskega udeleženca in bi tovrstno razkritje slednji povzročilo gospodarsko škodo. Na podlagi navedenega se izkaže, da ni izpolnjen niti pogoj iz druge alineje prvega odstavka 2. člena ZPosP, zaradi česar se organ v zvezi z dokumentacijo, ki jo je v svoji zahtevi z dne 24. 6. 2020 zahteval prosilec, ne more sklicevati na poslovno skrivnost, saj ni podana izjema varstva poslovne skrivnosti. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, pridejo v poštev pri opredelitvi pojma javnih sredstev določbe Zakona o računskem sodišču[2], ki v 1. točki petega odstavka 20. člena določa, da je uporabnik javnih sredstev tudi pravna oseba javnega prava ali njena enota, kar občina skladno z relevantnimi določbami Zakona o financiranju občin[3] in Zakona o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF)[4] brez dvoma je. Zahtevana dokumentacija se nanaša na »projekt mobilnega plačevanja parkirnine na področju Občine Bled« in glede na to, da organ sklenitev takšne pogodbe v posledici vnovičnega odločanja o zahtevi priznava, z zahtevano dokumentacijo v celoti razpolaga. Prav tako je v luči zahtevane dokumentacije in obrazložitve izpodbijane odločbe nesporno, da stranski udeleženec oddaja organu v uporabo sistem za plačevanje parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami na območju občine, organ pa mu (vsaj) za te storitve plačuje dogovorjene denarne zneske - tudi slednji predstavljajo informacijo, ki je absolutno javna. Na podlagi navedenega ne more biti nikakršnega dvoma, da gre v primeru zahtevane dokumentacije za podatke o porabi javnih sredstev, zaradi česar je organ z izpodbijano odločbo zmotno uporabil 6. člen ZDIJZ s tem, ko pri presoji utemeljenosti zahteve ni upošteval tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ne nazadnje je smisel določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v institutu nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Da bi se dosegel namen, ki ga navedena določba zasleduje, torej seznanitev javnosti o načinu razpolaganja s sredstvi, ki jih organ sprejema za storitve izvajanja »projekta mobilnega plačevanja parkirnine na področju Občine Bled«, je v obravnavanem primeru treba v celoti razkriti tudi podatke, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 24. 6. 2020. Gre namreč za podatke, ki so javni že na podlagi zakona, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev (tretji odstavek 2. člena ZPosS v povezavi s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ). Prav tako je prepričan, da je zahtevana dokumentacija absolutno javna tudi na podlagi relevantnih določb Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[5], v kolikor je (oziroma bi) bila izbira ponudnika izvedena v postopku javnega naročanja, pri čemer se že organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe sam sklicuje tudi na določbo prvega odstavka 35. člena ZJN-3. Načelo transparentnosti javnega naročanja v drugem odstavku 6. člena ZJN-3 določa, da so postopki javnega naročanja javni, zaradi česar se organ, kolikor se že sklicuje na prvi odstavek 35. člena ZJN-3, v zvezi z zahtevano dokumentacijo, ne more sklicevati na izjeme poslovne skrivnosti. Slednje jasno potrjuje tudi določba drugega odstavka 35. člena ZJN-3, ki določa, da so podatki glede specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril, javni. Prosilec je tako zaključil, da gre pri zahtevani dokumentaciji za dokumente, ki so po samem zakonu v celoti javni, zaradi česar jih ne varujejo pravila o poslovni skrivnosti, četudi sta organ in stranski udeleženec zahtevano dokumentacijo resnično določila kot poslovno skrivnost. Organ je v izpodbijani odločbi s tem, ko je nekritično vztrajal pri izjemi poslovne skrivnosti, zmotno uporabil 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 2. člena ZPosS, kakor tudi 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 2. člena ZPosS, posledično pa je tudi zmotno ugotovil dejansko stanje. Kot je to že deloma pojasnil zgoraj, je zahtevana dokumentacija upoštevaje drugi odstavek 35. člena ZJN-3 neločljivo povezana tudi z vso preostalo dokumentacijo iz spisa organa zvezi s projektom mobilnega plačevanja parkirnine na področju Občine Bled ki se nanaša na javne podatke o specifikaciji ponujenih storitev, ceni na enoto, vrednosti posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe ter vse tiste podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe stranskega udeleženca kot izbranega ponudnika, kakor tudi z vsemi obračuni provizij izbranega ponudnika in vsemi doslej izdanimi računi stranskega udeleženca in njene pravne prednice, družbe ZELENO MESTO d.o.o. organu v zvezi z izvajanjem storitev mobilnega plačevanja parkirnin v Občini Bled, in sicer vsaj v obdobju od julija 2017 do maja 2020, zaradi česar je pritožnik prepričan, da je upravičen tudi do seznanitve z njihovo vsebino. Tudi v tej zvezi gre za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev, zaradi česar so absolutno javni in so v neposredni zvezi z že zahtevano dokumentacijo, zaradi česar naj IP organu naloži posredovanje tudi te dokumentacije. Upoštevaje navedeno prosilec naslovni organ poziva, da zadevno pritožbo sprejme v obravnavo ter da zadevni pritožbi v celoti ugodi in odloči, kot je to prosilec predlagal že v uvodu predmetne pritožbe.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-19/2020-18 z dne 16. 10. 2020, poslal v pristojno odločanje IP. S pritožbo je posredoval tudi dokumentacijo spisa zadeve št. 090-19/2020.

 

IP je z dopisom, št. 090-231/2020/2 z dne 22. 10. 2020, pozval organ, da mu posreduje še predmetno ponudbo in pogodbo. Organ je zahtevana dokumenta posredoval IP z dopisom št. 090-19/2020 z dne 28. 10. 2020.

 

Z dopisom št. 090-231/2020/3 z dne 22. 10. 2020 pa je IP seznanil stranskega udeleženca s pritožbo. Stranski udeleženec je priglasil udeležbo v postopku z dopisom z dne 27. 10. 2020. Navedel je, da se je že v vlogi, ki jo je posredoval organu, opredelil do zahteve in vztraja, da so vsi podatki, ki jih je organ v postopku prikril, poslovna skrivnost po Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[6]  in ZPosS. V izogib ponavljanju vztraja na vlogi, ki jo je posredoval in iz katere jasno izhaja, zakaj določen podatek predstavlja poslovno skrivnost. Ne glede na to, da je bila ponudba predložena v postopku javnega naročanja, v tem postopku ne gre za razkritje podatkov po 35. členu ZJN-3 (saj se ne uporablja), ampak za razkritje podatkov po ZDIJZ. Informacije, ki jih želi prosilec, zajemajo edinstvena strokovna znanja in izkušnje na področju tehnološkega sistema plačevanja parkirnine in razkrivajo poslovne povezave. Razkritje teh informacij bi močno škodovalo gospodarskim interesom družbe, zato je interes in zahteva, da se ohranijo kot strogo zaupne. Konkurenca na trgu mobilnih storitev na področju parkiranja je namreč velika in razkritje načina poslovanja podjetja, predvsem pa načina delovanja tehnološkega sistema plačevanja parkirnine, bi poseglo v pošteno konkurenco med ponudniki teh storitev, predvsem pa bi podjetju povzročilo veliko poslovno škodo, saj na trgu ne bi bilo več konkurenčno, kot je bilo do sedaj. V posledici bi to privedlo do ogromne gospodarske škode oziroma celo do stečaja podjetja. Gre namreč za osebno še nerazkrito znanje in edinstven način poslovanja (poslovni model) in ju kot tako varuje kot strogo zaupno, vse z namenom ohranjanja konkurenčnosti. Le tako se lahko zavarujejo interesi, ne nazadnje pa tudi čista konkurenca na trgu. Na podlagi povedanega je torej razkritje informacij, ki se nanašajo na vsebino ponudbe, ki predstavlja poslovno skrivnost, v nasprotju z gospodarskim interesom, in mu zato odločno in ostro nasprotuje. V nadaljevanju je navedel pojem poslovne skrivnosti po prvem odstavku 2. člena ZPosS. Prosilec se v obrazložitvi interesa sklicuje na dejstvo, da gre v tej ponudbi za neobičajno nizko ceno. Iz zakona izhaja, da mora naročnik, ki meni, da je ponudba glede na njegove zahteve neobičajno nizka, pred zavrnitvijo z utemeljitvijo, da je neobičajno nizka, preveriti ponudbo na način iz drugega odstavka 86. člena ZJN-3. Naročnik mora torej pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb, te podrobnosti pa se lahko nanašajo na katerega izmed  primeroma naštetih elementov v nadaljevanju drugega odstavka 86. člena ZJN-3. V obravnavanem primeru pa niso bili izpolnjeni pogoji ne iz prve ne iz druge povedi iz prvega odstavka 86. člena ZJN-3, saj naročnik očitno ni menil, da gre za neobičajno nizko. V ponudbi ne gre za neobičajno nizko ponudbo, temveč za konkurenčno ponudbo. Zato gre očitke o tem v vlogi prosilca zavrniti kot neutemeljene. Prosilec v postopkih, v katerih želi ugotoviti, v čem je konkurenčna prednost stranskega udeleženca, ne pove, da sam ni bil uspešen pri pridobitvi posla. To pa ni pošteno, saj je ključen namen, zakaj v vseh postopkih, kjer je stranski udeleženec pridobil posel, prosilec pa ne, očitno namen prosilca, da na ta način ugotovi, kakšne oziroma katere so tiste konkurenčne prednosti, ki stranskemu udeležencu zagotavljajo uspeh. Že sedaj je dal enako zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v približno 13 občinah, skratka povsod tam, kjer posla ni pridobil. Stranski udeleženec je tako predlagal, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ, torej zato, ker je prosilec z več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu. Kot že navedeno, ne gre za to, da bi prosilec pridobil informacijo javnega značaja iz razloga neobičajno nizke cene, kot to navaja prosilec. Prosilec je povsem očitno prestopil meje pravno zavarovanega upravičenja, tako da s tem že ogroža oziroma posega v pravico drugega – torej stranskega udeleženca. Nadalje se je opredelil, kaj predstavlja poslovno skrivnost v posameznih zahtevanih dokumentih:

  • v obrazcu ponudbe se naj zakrijejo osebni podatki;
  • z razkritjem predračuna bi konkurenčni ponudnik ugotovil, kakšen poslovni model ponuja stranski udeleženec, to pa je konkurenčna prednost na trgu, ki prav zaradi vlaganja v razvoj, daje ponudniku boljše možnosti na trgu;
  • v pogodbi pogodbena vrednost, saj je rezultat vlaganja v razvoj, v prilogah k pogodbi pa navedeni tehnični podatki, opisi funkcionalnosti, osebni podatki, podrobna predstavitev storitev stranskega udeleženca;
  • v Dopolnilu o varstvu osebnih podatkov, kjer so opredeljeni procesi, protokoli pri izmenjavi podatkov in kjer gre za konkurenčno prednost;
  • obrazec AJPES;
  • certifikat, ki je v ponudbi, ni splošno dostopen;
  • priloge ponudbe 1, 2 in 3;
  • pooblastilo (izkazuje razmerje zaupnosti v tem poslu);
  • priloga: stanje na banki;
  • Priloge 1, 2 in 3 - tehnične specifikacije se prikrije

Pri dokumentih, v katere želi vpogledati prosilec kot konkurenčni ponudnik - tehnične specifikacije gre nedvomno za nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki so plod vlaganja v razvoj. Stranski udeleženec je eno največjih podjetij v Evropi na tem področju, to pa za to, ker je storitev plod vlaganja v razvoj in pomeni konkurenčno prednost. Vpogled v dokumentacijo želi prav podjetje, ki je neposredni konkurent na trgu in na ta način želi pridobiti zaupne informacije. Jasno je, da to, konkurenčno podjetje na ta način želi priti do informacij, ki na trgu predstavljajo konkurenčno prednost in imajo tržno vrednost, saj je prav zaradi teh prednosti podjetje na trgu uspešnejše. Vendar, razkritju podatkov, ki so že od vsega začetka varovani ko »strogo zaupno«, odločno nasprotuje. Zaščita strokovnih znanj in izkušenj ter poslovnih skrivnosti (nerazkritih poslovnih informacij) je bistvena za spodbujanje inovacijskih zmogljivosti podjetij ter njihove konkurenčnosti. Zahtevani podatki so zaupni, kar pomeni, da je skrivnost v zainteresiranih krogih na splošno neznana in ima za to tržno vrednost. Ti podatki so s Sklepom o varovanju poslovne skrivnosti varovani kot zaupni že od vsega začetka, zato poziva naročnika, da to spoštuje. Dejstvo je, da bi že razkritje podatkov iz predračuna, ki so vneseni tudi v pogodbo, razkrilo poslovni model. Na podlagi povedanega je torej razkritje informacij, ki se nanašajo na vsebino ponudbe – predvsem poslovni model in tehnično dokumentacijo in ki predstavljajo poslovno skrivnost, v nasprotju z gospodarskim interesom, zato ji odločno in ostro nasprotuje tako, da prepoveduje razkritje informacij in podatkov iz ponudbe, ki jih je oddal v predmetnem postopku, in ki so bile označene kot poslovna skrivnost organa. Ponovno je poudaril, da gre za nerazkrito poslovno znanje, ki predstavlja tržno vrednost in konkurenčno prednost pred prosilcem, ki kot neposredno konkurent nastopa na trgu, kakor tudi za informacije, ki pomenijo osebne podatke in poslovne povezave. Na koncu je ponovno poudaril, da želi najbolj občutljive podatke prav prosilec, ki je neposredni konkurent na trgu, in tako želi na ta način priti do podatkov, ki so konkurenčna prednost, z namenom, da si izboljša položaj. Razkrivanje takšnih podatkov pa po njegovem mnenju ni zakonito.

 

Glede na navedbe stranskega udeleženca v odgovoru z dne 27. 10. 2020 o dostopu do posameznih dokumentov, ki niso predmet presoje IP v obravnavanem primeru ter dejstvo, da je stranski udeleženec isti odgovor posredoval v zvezi s tremi zadevami, je IP dne 2. 11. 2020 v izogib nesporazumu preveril pri organu, ali morebiti razpolaga še s kakšnimi drugimi zahtevanimi dokumenti, ki so relevantni za ta pritožbeni postopek. Organ je v odgovoru istega dne IP pojasnil, da je preveril, ali so bili posredovani IP vsi relevantni dokumenti, s katerimi razpolaga, pri uslužbencu, ki je prejel ponudbo, in ugotovil, da je posredoval vse prejete dokumente ponudbe. Pojasnil je tudi, da je v zvezi z mobilnim plačevanje parkirnine izvedel postopek javnega naročanja, in sicer je bil glede na dejstvo, da ocenjena vrednost ni presegala 20.000 € brez DDV, izveden evidenčni postopek.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Prvostopenjsko odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločba organa v celoti.

 

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da z zahtevano dokumentacijo razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da so pogoji za informacijo javnega značaj izpolnjeni.

 

Ker je stranski udeleženec v odgovoru na pritožbo zatrjeval, da je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP najprej opredeljuje do tega instituta in pojasnjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, niso podane.

 

Po petem odstavku 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. IP primarno ugotavlja, da se organ na zlorabo pravice v izpodbijani odločbi ni skliceval, tega pa, iz razlogov, ki bodo podani v nadaljevanju, ni ugotovil niti IP.

 

Prosilec organu namreč ni podal »več funkcionalno povezanih zahtev«, ampak le eno, samo zahtevo, ob tem pa ta tudi ni šikanoznega značaja. Okoliščine, da je prosilec od več organov zahteval več informacij javnega značaja s podobno oz. isto vsebino, pa pri presoji zlorabe po petem odstavku 5. člena ZDIJZ niso relevantne. Ta določba se namreč nanaša le na primere, ko isti prosilec od istega organa s funkcionalno povezanimi zahtevami zahteva dostop do več informacij.

 

Ker ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:

  • ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami[7];
  • pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin[8];
  • vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic[9];
  • zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj[10];
  • vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje[11];
  • z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, …[12];
  • zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev[13];
  • za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti[14].

 

IP ob tem ponovno poudarja, da je bila v obravnavanem primeru predmet presoje IP samo zahteva prosilca z dne 24. 6. 2020, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo. Stranski udeleženec sicer povezuje vse zahteve, ki jih je prosilec po njegovih navedbah naslovil na 13 različnih organov, vendar po mnenju IP funkcionalne povezanosti teh zahtev v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti. V zvezi s pojmom »funkcionalno povezane zahteve« je mogoče ugotoviti, da zakonsko sicer ni posebej opredeljen, iz namena predmetne določbe ZDIJZ pa po mnenju IP izhaja, da je zakonodajalec uzakonil zahteve, ki so vsebinsko povezane, torej zahteve, ki se nanašajo na enako oziroma povezano vsebino. Tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora o Predlogu zakona[15] izhaja, da bi bilo smiselno pojem »funkcionalno povezane zahteve« nadomestiti s pojmom »vsebinsko«. Povedano drugače, glede na posredovano dokumentacijo in obrazložitev organa po mnenju IP v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da je prosilec pri organu že pred to zahtevo vložil zahteve z identično ali podobno vsebino in v postopku po ZDIJZ že pridobil podatke, ki so predmet presojane zahteve. Sploh pa IP poudarja, da določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ ne daje pravne podlage za združevanje zahtev, ki so posredovane na posamezne organe, ki so za odločanja v postopkih po ZDIJZ samostojni.

 

IP nadalje ugotavlja, da zahteva prosilca ni očitno nedovoljena in neutemeljena, torej ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh. Pri zahtevanih dokumentih so nedvomno izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, saj jih je organ posredoval IP, ugotoviti pa je mogoče tudi, da se zahtevani dokumenti nanašajo na podatke, ki so javno dostopni oziroma celo absolutno javno dostopni (poraba javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Zahtevani so namreč podatki, ki se nanašajo na parkiranje na območju Občine Bled, urejeno z Odlokom o varnosti v cestnem prometu v naseljih[16], sprejetim na podlagi relevantnih zakonov in Statuta Občine Bled. Kot izhaja iz slednjega, opravlja organ lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti med drugim upravlja, gradi in vzdržuje tudi javne parkirne prostore (deseta točka 7. člena). Predmetni statut pa v 90. členu nadalje med drugim določa, da organ na področju gospodarskih javnih služb ustanovi tudi javno službo za vzdrževanje javnih parkirnih površin in pobiranje parkirnin. Vsebina zahtevanih dokumentov se torej nanaša na področje opravljanja lokalnih zadev javnega pomena oziroma gospodarske javne službe, zato ima zahteva prosilca povsem razumno osnovo, saj imajo takšne informacije dejansko vrednost, in to ne samo za prosilca, ampak tudi za širšo javnost. Glede na namen ZDIJZ ima tako takšna zahteva praviloma vse možnosti za uspeh. Prav tako je mogoče ugotoviti, da gre za pogodbo z občino, torej z organom lokalne samouprave, ki je podvržen nadzoru javnosti. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom zavezancem po ZDIJZ, torej nadzor nad pravilnostjo dela, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica torej omogoča splošni nadzor javnosti nad delom organov in s tem pospešuje zavedanje njihove odgovornosti, zaradi česar je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja). Po mnenju IP že iz tega vidika ne moremo govoriti o koliziji dveh pravic, ki se med seboj izključujeta, oziroma o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ni namreč mogoče oceniti, da se pravica dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja v obravnavanem primeru izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom, saj je namen ZDIJZ ravno zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov.

 

Po oceni IP prav tako v obravnavanem primeru niso podani drugi elementi oziroma kriteriji zlorabe pravice dostopa, niti jih ni zatrjeval organ v izpodbijani odločbi. Ugotoviti je mogoče, da zahteva ni ne žaljiva in ne nespoštljiva, prav tako ne vsebuje negativnih vrednostnih sodb, provokacij oziroma ni šikanozna. IP je namreč vpogledal v zahtevo in ugotovil, da je konkretna in korektna ter v ničemer ne kaže na to, da ima prosilec namen ovirati delo organa oz. da gre za šikanozno zahtevo.

 

IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo te pravice. IP torej zaključuje, da prosilec v konkretnem primeru ni zlorabil pravice dostopa do informacij javnega značaja.

 

Ker je organ zavrnil dostop do zahtevanih informacij na podlagi izjeme od po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje do te izjeme. IP ob tem ugotavlja, da sta predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku le dokumenta, ki predstavljata:

  • ponudbo z dne 21. 5. 2020, ki jo je za projekt mobilnega plačevanja parkirnine posredoval stranski udeleženec organu po elektronski pošti, s priloženim osnutkom pogodbe, ki obsega glavne določbe ter Dodatek 2: Cenik in Dodatek 3: Opis funkcionalnosti MPP;
  • pogodbo, sklenjeno na podlagi predhodno navedene ponudbe, to je Pogodba o sodelovanju na področju mobilnega plačevanja parkirnin (MPP) z dne 15. 6. 2020, katere sestavni deli poleg glavnih določb so Dodatek 1: Dopolnilo o varstvu podatkov (DPA), Dodatek 2: Cenik in Dodatek 3: Opis funkcionalnosti MPP.

 

IP je namreč upošteval zahtevo prosilca z dne 24. 6. 2020, o kateri je organ prvotno odločil z odločbo št. 090-19/2020 z dne 15. 7. 2020 ter v ponovnem postopku z izpodbijano odločbo, in s katero je prosile zahteval le predmetno ponudbo in pogodbo, ne pa tudi ostale dokumentacije in obračunov. Prosilec namreč ne more širiti zahteve po odločitvi organa prve stopnje. IP ob tem pojasnjuje, da lahko prosilec kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti, v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. IP je v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilca. To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. IP je torej kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prosilec lahko s pritožbo oziroma novo zahtevo do izdaje odločbe na prvi stopnji zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Posledično IP zaključuje, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena, zato jo je treba, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrniti, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Dokumenti, ki jih je prosilec zahteval naknadno, se štejejo kot zahtevani dokumenti nove zahteve.

 

Izjema varstva poslovne skrivnosti

 

Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da so presojani dokumenti v obravnavanem primeru nastali po uveljavitvi ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS (če bi dokumenti nastali pred uveljavitvijo tega zakona, bi IP upošteval določbe 39. in 40. člena ZGD-1).

 

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[17], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Upoštevaje navedeno je IP presojal zahtevane informacije z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost.

Ponudba z dne 21. 5. 2020

 

Gre za elektronsko sporočilo stranskega udeleženca organu z dne 21. 5. 2020, ki mu je priložen osnutek Pogodbe o sodelovanju na področju mobilnega plačevanja parkirnin (MPP), ki obsega poleg glavnih določb še Dodatek 2: Cenik in Dodatek 3: Opis funkcionalnosti MPP.

 

Najprej je mogoče ugotoviti, da že iz narave stvari izhaja, da predmetna ponudba, ki jo je stranski udeleženec kot družba, ki nastopa na prostem trgu, posredoval organu za konkreten posel, vsebuje določene poslovne informacije. Informacije se namreč nanašajo na sistem mobilnega parkiranja »Sistem …«, ki ga je razvil stranski udeleženec, in v zvezi s katerim je posredoval organu ponudbo za področje mobilnega plačevanja parkirnin oziroma osnutek pogodbe, iz katerega izhajajo med drugim informacije o namenu sklenitve, pravicah intelektualne lastnine, obveznostih vsake pogodbene stranke, plačilu, odgovornosti, veljavnosti in odpovedi pogodbe, posebne določbe glede ANPR (sistem prepoznavanja parkirnih tablic) in EVC (polnjenje električnih vozil), ceni, pa tudi predstavitvi storitve. Tudi samo elektronsko sporočilo kot spremni dopis osnutku pogodbe obsega določene poslovne informacije, saj obsega podatke o dodatnih ugodnostih za organ, kratko predstavitev stranskega udeleženca (število uporabnikov, št. mest v mednarodni mreži, št. let izkušenj,…). Takšne informacije so nedvomno za stranskega udeleženca bistvenega pomena pri potegovanju za konkretni posel na trgu, zato je vsebina v primeru obravnavane ponudbe nedvomno podatek, ki ni splošno znan ali lahko dosegljiv osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto dejavnosti. Navedeno potrjuje tudi dejstvo, da je stranski udeleženec osnutek pogodbe označil kot »strogo zaupno«. Pri predmetni ponudbi pa IP poudarja, da po oceni IP ni izpolnjen prvi pogoj za uveljavljanje poslovne skrivnosti za celoten dokument »Dodatek 3: Opis funkcionalnosti MPP«, in sicer pri kratkih besedilnih opisih pod … Aplikacija, … SMS in … Dashboard ter pri besedilu na zadnji strani, kjer so navedeni naslovi spletnih strani posameznih predstavitev aplikacij. Gre namreč za opise delovanj aplikacij, ki so prosto dostopni na spletnih straneh, kot izhaja že iz samih naštetih spletnih strani posameznih video predstavitev na koncu tega dokumenta, ki ga je pripravil sam stranski udeleženec. Poleg tega gre za aplikacije, ki so splošno uporabne in so njihovi uporabniki, ki jih je po navedbah stranskega udeleženca nekaj milijonov, z njimi seznanjeni, ker jih uporabljajo, oziroma se z delovanjem teh aplikacij lahko seznani vsakdo, ki ga zanimajo storitve stranskega udeleženca. Pri teh opisih namreč ne gre za dejanske tehnične rešitve, torej postopke in podatke, ki bi nakazovali na to, kako so bile aplikacije dejansko pripravljene za uporabo. Prav tako se lahko vsak uporabnik ali zainteresirani uporabnik seznani z načini plačila preko mobilnega plačevanja parkirnine. Ker po oceni IP pri teh podatkih ni izpolnjen že prvi od treh pogojev, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o poslovni skrivnosti po ZPosS, se IP v nadaljevanju pri opredeljevanju do preostalih dveh pogojev opredeljuje le za tiste podatke ponudbe, pri katerih je izpolnjen prvi kriterij za poslovno skrivnost.

 

IP je nadalje vpogledal v določbe Sklepa stranskega udeleženca o poslovni skrivnosti z dne 26. 3. 2019. Navedeni sklep v zadnji alineji prvega odstavka 3. člena določa kot poslovno skrivnost Pogodbe o uporabi storitve … in Dodatek dopolnilo o varstvu podatkov z upravljavci ter celotno tehnično dokumentacijo, ki je dana v postopkih javnega naročanja (tudi v evidenčnih postopkih). V zvezi s temi dokumenti je v isti določbi navedeno še, citirano: »Prej navedeni dokumenti zajemajo edinstvena strokovna znanja in izkušnje na področju tehnološkega sistema plačevanja parkirnine. Razkritje teh informacij bi močno škodovalo gospodarskim interesom družbe in je zato interes in zahteva, da se te informacije ohranijo kot strogo zaupne. Konkurenca na trgu mobilnih storitev na področju parkiranja je namreč velika in razkritje načina poslovanja podjetja, predvsem pa načina delovanja tehnološkega sistema plačevanja parkirnine, bi poseglo v pošteno konkurenco med ponudniki teh storitev, predvsem pa bi podjetju povzročilo veliko poslovno škodo, saj na trgu ne bi bili več konkurenčni, kot je bilo do sedaj, saj podjetje razpolaga z edinstveno tehnologijo in načinom plačevanja parkirnine. Gre namreč za osebno še nerazkrito znanje in edinstven način poslovanja in ju kot tako podjetje varuje kot strogo zaupne, vse z namenom ohranjanja konkurenčnosti. Le tako se lahko zavarujejo interesi podjetja, ne nazadnje pa tudi čista konkurenca na trgu.«. V naslednjem odstavku istega člena je nadalje določeno, da so predmet poslovne skrivnosti tudi vsi podatki, ki so ali bi lahko bili v neposredni ali posredni zvezi s prvim odstavkom tega člena, v kakršnikoli materialni ali elektronski obliki (listine, avdio in video mediji, računalniške diskete, CD-romi, trdi diski, RAM, steamer-ji, elektronska pošta, elektronski spomin fotokopirnih strojev, faxov, tiskalnikov in podobno) ali v nematerializirani obliki (vsako ustno seznanjanj s podatki, razgovori o le-teh, ipd.). Tretji odstavek 3. člena tega sklepa pa določa, da se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki,za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, ne glede na to, ali so določeni s tem sklepom oziroma ali so ustrezno označeni. Slednji pa določa tudi, da so predstavniki ali pooblaščene osebe družbenikov, zaposleni, člani organov družbe in druge osebe odgovorni za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov.

 

Glede na navedeno in ob upoštevanju domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS, IP ugotavlja, da sta izpolnjeni prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, ki niso splošno znane in da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani (pisni sklep o poslovni skrivnosti in oznaka »strogo zaupno« na vsaki strani osnutka pogodbe spodaj).

 

Informacije pa morajo poleg navedenega imeti še »tržno vrednost«, kot tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Predlagatelj zakona je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[18]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[19]

 

Stranski udeleženec je med drugim navedel, da zahtevane informacije zajemajo edinstvena strokovna znanja in izkušnje na področju tehnološkega sistema plačevanja parkirnine in razkrivajo poslovne povezave. Razkritje teh informacij bi močno škodovalo njegovim gospodarskim interesom, zato je interes in zahteva, da se ohranijo kot strogo zaupne. Konkurenca na trgu mobilnih storitev na področju parkiranja je namreč velika in razkritje načina poslovanja podjetja, predvsem pa načina delovanja tehnološkega sistema plačevanja parkirnine, bi poseglo v pošteno konkurenco med ponudniki teh storitev, predvsem pa bi podjetju povzročilo veliko poslovno škodo, saj na trgu ne bi bilo več konkurenčno, kot je bilo do sedaj. V posledici bi to privedlo do ogromne gospodarske škode oziroma celo do stečaja podjetja. Gre namreč za osebno še nerazkrito znanje in edinstven način poslovanja (poslovni model) in ju kot tako varuje kot strogo zaupno, vse z namenom ohranjanja konkurenčnosti. Po oceni IP je stranski udeleženec s svojimi navedbami izkazal, da je v obravnavanem primeru izpolnjena tudi zahteva, da bi razkritje obravnavane dokumentacije potencialno škodovalo njegovim poslovnim in finančnim interesom ter konkurenčni sposobnosti, kar pomeni, da ima predmetna ponudba tržno vrednost.

 

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjene vse zahteve, ki za opredelitev poslovne skrivnosti izhajajo iz ZPosS, razen pri besedilnih opisih v Dodatku 3: Opis funkcionalnosti in besedilu na zadnji strani tega dokumenta, kot že zgoraj navedeno.

 

Nadalje pa je treba upoštevati še, da je za odločitev v obravnavanem primeru bistvenega pomena dejstvo, da je stranski udeleženec sklenil pogodbo z organom, ki je subjekt javnega prava. IP je tako predmetno ponudbo preskusil še iz vidika, ali vsebuje informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ki se, skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS, ne morejo določiti za poslovno skrivnost. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.  V zvezi s tem IP izpostavlja dejstvo, da so predmet pritožbenega postopka dokumenti, vezani na postopek javnega naročanja. Ponudbena dokumentacija, ki je predmet presoje, je bila pridobljena v postopku naročila male vrednosti, t.im. »evidenčnega naročila«. V 21. členu ZJN-3, z naslovom »mejne vrednosti za uporabo zakona«, je določeno, da je za javna naročila, katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prvega odstavka tega člena (kot v obravnavanem primeru), naročnik dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti v skladu z drugim odstavkom. Naročnik mora za ta naročila voditi tudi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV ter o njih sporočiti podatke v skladu s 106. členom tega zakona. Naročnik vsako leto do zadnjega dne februarja na svoji spletni strani ali na portalu javnih naročil objavi seznam javnih naročil, ki so bila oddana preteklo leto in katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka ter enaka ali višja od 10.000 eurov brez DDV, z opisom predmeta, vrsto predmeta in vrednostjo oddanega naročila brez DDV ter nazivom gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano. Pri »evidenčnih naročilih« se torej uporabljajo zgolj določene določbe ZJN-3, med katerimi pa ni 35. člena, ki ureja javnost podatkov, in ga navaja prosilec.

 

V obravnavanem primeru pa ne glede na navedeno pride v poštev 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej ne glede na podano izjemo poslovne skrivnosti), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ali v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V obravnavani zadevi gre za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ne gre za nobeno od v prvi alineji tretjega odstavka tega člena omenjenih izjem, niti za primer slednjih dveh zakonov. Povedano drugače, v obravnavanem primeru je torej izjemo od izjem, ki se nanaša na porabo javnih sredstev, mogoče upoštevati. Ob tem IP pripominja, da je tretji odstavek 6. člena ZDIJZ institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev.

 

Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Povedano drugače, poraba javnih sredstev ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi, kot sledi.[20]

 

Zahtevani dokumenti v obravnavanem primeru sicer ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno izplačilo javnih sredstev, vendar kot že navedeno, se vsebina zahtevanih dokumentov nanaša na področje opravljanja lokalnih zadev javnega pomena oziroma gospodarske javne službe, konkretno na javno službo za vzdrževanje javnih parkirnih površin in pobiranje parkirnin, in s tem na razpolaganje z javnimi sredstvi. Organ je namreč upravljavec javnih parkirišč, ki jih uporablja stranski udeleženec pod določenimi pogoji. Povedano drugače, stranski udeleženec zakupi parkirno mesto od organa in ga odda v podnajem stranki, to je vozniku avtomobila, ki je stranka stranskega udeleženca in parkira na tem območju s pomočjo storitve stranskega udeleženca. IP ob tem dodaja, da je organ s sklenitvijo predmetne pogodbe prevzel tudi določene obveznosti.

 

Pri tem je treba upoštevati tudi določbe ZJF, ki v tretjem odstavku 2. člena kot enega od načel zakona določa načelo učinkovitosti in gospodarnosti. Organ je namreč porabnik javnih sredstev, zato na trgu ne nastopa brez omejitev, česar se morajo zavedati tudi poslovni subjekti, ki vstopajo v takšna obligacijska razmerja. IP ob tem poudarja, da je kot podatke o porabi javnih sredstev treba šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri sklepanju pogodbe ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice ima to pogodbeno razmerje za proračun oziroma kakšne, kratkoročne in dolgoročne obveznosti in pravice iz njega izhajajo za organ. Za zagotavljanje transparentnosti delovanja organa, ki ga določa ZDIJZ v 2. členu, je treba kot podatek o porabi javnih sredstev šteti vse podatke, ki imajo finančni učinek in za organ ustvarjajo finančne obveznosti ali pravice.

 

K navedenim argumentom pa se še posebej pridružuje dejstvo, da je organ pri razpolaganju s premoženjem zavezan postopati po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZSPDSLS-1)[21]. Po definiciji iz 3. člena ZSPDSLS stvarno premoženje predstavljajo nepremičnine in premičnine, ravnanje s stvarnim premoženjem pa pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja. ZSPDSLS-1 v 8. in 9. členu, kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. V postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev se zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. Ravnanje s stvarnim premoženjem je javno, če zakon ne določa drugače, ki pa za obravnavani primer IP ni znan. V obravnavanem primeru gre namreč nedvomno za razpolaganje z nepremičninami organa kot organa lokalne samouprave, za katerega veljajo navedene določbe ZSPDSLS-1.

 

IP v zvezi s svojim navedbami izpostavlja tudi eno zadnjih sodb Upravnega sodišča, ki se nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem organa lokalne samouprave, in sicer sodbo št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020. V zvezi s porabo javnih sredstev je tako sodišče v 26. točki zapisalo, citirano: »Pojem porabe javnih sredstev je treba razlagati ob upoštevanju namena ZDIJZ, ki je v zagotovitvi javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravic fizičnih in pravnih oseb, da si pridobijo informacije javnega značaja. V tem smislu torej za vsako ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti (nepremičnin in premičnin), kamor sodi njegovo upravljanje, torej skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno. Ob upoštevanju, da je ravnanje s stvarnim premoženjem javno, če zakon ne določa drugače ter da je treba v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev zagotavljati preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, je logično, da v zvezi s pojmom »poraba javnih sredstev« ni mogoče šteti le položaja, ko bi organ lokalne skupnosti zgolj trošil javna sredstva, ampak tudi položaj, v katerem izroči svojo nepremičnino drugi pogodbeni stranki v najem ali upravljanje.«. Nadalje pa je sodišče v 27. točki zapisalo tudi, citirano: »Glede na navedeno so lahko informacije javnega značaja v obravnavani zadevi ob upoštevanju 4. člena ZDIJZ vse informacije, ki so kakorkoli povezane z upravljanjem in dajanjem v najem navedene nepremičnine. Neločljiva medsebojna povezanost določb zahtevanih pogodb pa po naravi stvari, ob pravilnem upoštevanju varstva osebnih podatkov, po presoji sodišča narekuje razkritje njihove celotne vsebine. Le na ta način je namreč zadoščeno navedenima načeloma javnosti in preglednosti pri ravnanju s stvarnim premoženjem lokalne skupnosti.«. Iz navedb sodišča tako nedvomno izhaja, da je treba pri razpolaganju s stvarnim premoženjem občine izhajati iz načel preglednosti in javnosti, kar posledično pomeni, da so iz tega izhodišča zahtevane informacije v obravnavanem primeru prosto dostopne, razen varovanih osebnih podatkov.

 

Ob navedenem pa IP glede na opozorilo organa stranskemu udeležencu v pozivu z dne 14. 9. 2020, da je praksa IP, da podatki, ki so javni že po samem zakonu ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, opozarja, da ne gre za prakso IP, ampak zakonsko določitev. ZGD-1 oziroma ZPosS sta primarno tista, ki določata, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Povedano drugače, IP pri svojem odločanju sledi odločitvi zakonodajalca v relevantnih zakonskih določbah.

 

Pogodba o sodelovanju na področju mobilnega plačevanja parkirnin (MPP) z dne 15. 6. 2020

 

Nedvomno sta tudi pri predmetni pogodbi, ob upoštevanju domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS, izpolnjeni prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, ki niso splošno znane in da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani (pisni sklep o poslovni skrivnosti in oznaka »strogo zaupno« na vsaki strani pogodbe spodaj), z izjemo pri besedilnih opisih v dokumentu Dodatek 3: Opis funkcionalnosti MPP pod … Aplikacija, … SMS in … Dashboard ter besedilu na zadnji strani tega dokumenta, kjer so navedeni naslovi spletnih strani posameznih predstavitev aplikacij. Pri tem se IP sklicuje na utemeljitev, ki jo je navedel že predhodno pri predmetni ponudbi, tudi v delu, ki se nanaša na opise in zadnjo stran dokumenta Dodatek 3: Opis funkcionalnosti MPP, za katerega je IP ocenil, da ne izpolnjujejo že prvega od treh pogojev, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o poslovni skrivnosti po ZPosS.

 

IP se je tako v nadaljevanju opredelil še do tretjega pogoja, ki mora biti izpolnjen, da lahko govorimo o poslovni skrivnosti, torej, ali ima presojana pogodba tržno vrednost. Tudi pri tem pogoju je IP upošteval navedbe o tržni vrednosti, kot jih je navedel stranski udeleženec že pri ponudbi, razen pri dokumentu, ki ga predstavlja Dopolnilo o varstvu podatkov. Ta dokument se namreč nanaša na obdelavo osebnih podatkov, kar izhaja že iz uvodnih navedb dokumenta in kot tak po oceni IP ne predstavlja podatkov, ki bi imeli za stranskega udeleženca tržno vrednost. Ob tem IP po uradni dolžnosti ni ugotovil druge izjeme od prostega dostopa do dokumenta po ZDIJZ ter na tem mestu še posebej poudarja, da Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov)[22] v členih 12 do 15 določa pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, npr. informacije, ki se zagotovijo posamezniku, kadar se osebni podatki pridobijo od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Povedano drugače, posamezniki se imajo pravico seznaniti s tem, kateri njihovi osebni podatki se obdelujejo in tudi kateri subjekti obdelujejo njihove podatke (kar velja tudi za podobdelovalce). Poleg tega je mogoče ugotoviti, da ima stranski udeleženec na svojih spletnih straneh objavljen Pravilnik skupine … o varstvu osebnih podatkov[23]. Ta pravilnik prav tako določa, katere osebne podatke zbira stranski udeleženec in za kakšen namen uporablja osebne podatke v zvezi s storitvami, mobilno aplikacijo … ali spletno stranjo …, in sicer z namenom, da bodo lahko posamezniki uveljavljali svoje pravice. Tudi predmetno Dopolnilo o varstvu podatkov, ki je predmet obravnavanega pritožbenega postopka, se nanaša na storitve, ki jih ponuja organu stranski udeleženec v zvezi z mobilno aplikacijo …, pri čemer prihaja do obdelave osebnih podatkov posameznikov, s tem da predmetna pravila zavezujejo obe pogodbeni stranki, med tem ko navedeni pravilnik zavezuje le stranskega udeleženca.

 

IP je torej ugotovil, da so izpolnjeni kriteriji poslovne skrivnosti tudi pri Pogodbi o sodelovanju na področju mobilnega plačevanja parkirnin (MPP) z dne 15. 6. 2020, razen v delih, ki se nanašajo na besedilne opise v dokumentu Dodatek 3: Opis funkcionalnosti pod … Aplikacija, … SMS in … Dashboard in besedilo na zadnji strani tega dokumenta ter Dopolnilo o varstvu podatkov.

 

Ker je IP pri delu predmetne pogodbe ocenil, da so izpolnjeni pogoji za poslovno skrivnost, je te podatke ocenil še z vidika svojih predhodnih navedb o porabi javnih sredstev pri predmetni ponudbi, in ugotovil, da je s tega vidika pogodba prosto dostopna tudi v delu, kjer je podana izjema. Poleg tega pa je stranski udeleženec v zvezi z glavnimi določbami pogodbe v odgovoru z dne 27. 10. 2020, s katerim je priglasil stransko udeležbo, izpostavil kot poslovno skrivnost le pogodbeno vrednost.

 

IP je po uradni dolžnosti ugotovil še, da obsegajo presojani dokumenti določene osebne podatke, zato se je opredelil še do izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Varstvo osebnih podatkov

 

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti pa gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati predhodno navedena Splošna uredba o varstvu podatkov, ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[24]. V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

Upoštevaje definicijo osebnega podatka je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti obsegajo posamezne osebne podatke, kot so imena in priimki posameznikov, njihov položaj/funkcija, elektronski naslovi, telefonske številke, podpisi. IP je tako preveril še, ali je za njihovo obdelavo (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga.

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

 

Upoštevaje navedeno je mogoče v obravnavanem primeru ugotoviti, da je podana pravna podlaga za obdelavo določenih osebnih podatkov funkcionarja organa (župana) in javnega uslužbenca organa ter predstavnika stranskega udeleženca, ki je posredoval ponudbo in tudi podpisal predmetno pogodbo. Pravno podlago za njihovo obdelavo namreč predstavlja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Le-ta določa, da se ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev, ter podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Po oceni IP na tej pravni podlagi niso varovani tudi osebni podatki posameznika, ki je v imenu stranskega udeleženca posredoval ponudbo in podpisal pogodbo (čeprav ni zakoniti zastopnik stranskega udeleženca). Absolutno javni podatki so tako podatki o imenu in priimku župana, predstavnika stranskega udeleženca in javnega uslužbenca ter podatki o funkciji funkcionarja organa in položaju predstavnika stranskega udeleženca ter njuni podpisi. Prav tako je podana pravna podlaga za dostop do podatkov o imenu in priimku zakonitega zastopnika stranskega udeleženca, ki je naveden na prvi strani osnutka pogodbe in podpisane pogodbe. Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, varovani niso osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije[25] in Zakona o sodnem registru[26].

 

Navedeno pa ne velja za vse osebne podatke, ki jih vsebujejo presojani dokumenti. Prosto dostopni tako niso podatki o imenu in priimku kontaktne osebe stranskega udeleženca ter telefonske številke in elektronski naslovi posameznikov. To velja tako za funkcionarja (župana) in javnega uslužbenca kot tudi za kontaktno osebo in predstavnika stranskega udeleženca. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[27] Če organ objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne.

 

IP po uradni dolžnosti ni ugotovil drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. Do izjeme varstva tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa se IP ni posebej opredeljeval, ker se oznaka »strogo tajno« na predmetnih dokumentih ne nanaša na varovanje tajnih podatkov po ZTP, ampak na varovanje podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, kar nedvomno izhaja že iz same opredelitve stranskega udeleženca do predmetne zahteve.

 

IP glede na ugotovitve v tem pritožbenem postopku pripominja še, da se sicer dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Povedano drugače, navedbe prosilca o razlogih za vložitev zahteve in navedbe stranskega udeleženca v zvezi z razlogi prosilca za vložitev predmetne zahteve, so za predmetni postopek po ZDIJZ irelevantne. Ob tem pa IP poudarja še, da je pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja, ni pa pristojen presojati siceršnjega odločanja in postopanja zavezancev za dostop do informacij javnega značaja.

 

 

 

Delni dostop

 

Organ je torej ravnal napačno, ko je prosilcu zavrnil dostop do podatkov, ki so javni po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ (posledično) tudi ni uporabil določbe 7. člena ZDIJZ. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje določa t.i. delni dostop Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[28] (19. člen). Ker je delni dostop v obravnavanem primeru mogoč, je IP odloči, kot izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.

 

O zahtevi za povrnitev stroškov postopka

 

Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Obravnavani pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, tako da prosilec sama nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov pritožbenega postopka zavrne, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca ugodil v delu, ki se nanaša na javne podatke in podatke, ki ne predstavljajo poslovne skrivnosti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil in odločil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca v delu zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, v delu pa iz razloga, ker določeni dokumenti niso bili predmet zahteve prosilca, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, in sicer v skladu s tretjim odstavkom 248. člena ZUP (ne iz razloga varstva poslovne skrivnosti kot je to odločil organ).

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 4. izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[29] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter , univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Uradni list RS, št. 22/19.

[2] Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12.

[3] Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr. In 80/20 – ZIUOOPE.

[4] Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18.

[5] Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18.

[6] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[7] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.

[8] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.

[9] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.

[10] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.

[11] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.

[12] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.

[13] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.

[14] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.

[15] Mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ZDIJZ-C, druga obravnava, EPA 1500-VI, št. 010-01/13-24 z dne 30. 12. 2013.

www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt.

[16] Uradni list RS, št. 92/05.

[17] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[18] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[19] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako: npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[20] Tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[21] Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18.

[22] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[23] ...

[24] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[25] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[26] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1.

[27] Npr. Odločba IP št. 090-267/2017.

[28] Uradni list RS, št. 24/2016.

[29] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.