Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.09.2020
Naslov: prosilec - Občina Bled
Številka: 090-163/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil iz razloga, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zahtevo prosilca tolmačil preozko, zato ni pravilno ugotovil dejanskega stanja in posledično ni pravilno uporabil materialnega prava. IP je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil, in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

 

ODLOČBA: 

 

Številka: 090-163/2020/4

Datum: 10. 9. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) prvega odstavka 248. člena in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 8. 2020, zoper odločbo Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled, (v nadaljevanju organ), št. 090-19/2020 z dne 15. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 3. 8. 2020 zoper odločbo Občine Bled št. 090-19/2020 z dne 15. 7. 2020, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
  1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 24. 6. 2020 na Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki, Cesta svobode 13, 4260 Bled, naslovil zahtevo za posredovanje ponudbe, ki jo je za projekt mobilnega plačevanja parkirnine na področju občine Bled, Bohinj in Železniki posredovala družba Easypark SI d.o.o., s katero je bila sklenjena oziroma podaljšana pogodba za mobilno plačevanje parkirnine na področju občin Bled, Bohinj in Železniki in pogodbo podpisano na podlagi te ponudbe.

 

Glede na stvarno pristojnost je navedeno zahtevo prevzel v obravnavo organ.

 

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-19/2020 z dne 15. 7. 2020. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da z zahtevano ponudbo in pogodbo družbe Easypark SI d.o.o., za projekt mobilnega plačevanja parkirnine na področju občine Bled, Bohinj in Železniki, ne razpolaga, zato je zahtevo na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavrnil.

 

Dne 3. 8. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-19/2020 z dne 15. 7. 2020, iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa iz razloga napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Prosilec je pojasnil, da ga je organ povabil k oddaji ponudbe za mobilno plačevanje parkirnine na območju Občine Bled, zato je, dne 18. 5. 2020, na organ posredoval uradno ponudbo za navedeno storitev. Na podlagi pojasnila organa je dosedanjemu ponudniku storitve mobilnega plačevanja parkirnine, družbi Easypark SI d.o.o., pogodba potekla dne 15. 6. 2020, naslednja pogodba pa naj bi bila sklenjena z najugodnejšim ponudnikom. Dne 16. 6. 2020 je prosilec bil obveščen, da je bila pogodba z družbo Easypark Sl d.o.o. podaljšana. Navedeno prosilec dokazuje s priloženim elektronskim sporočilom vodje Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki, iz katerega izhaja, da je bila pogodba z družbo Easypark Sl d.o.o. podaljšana za 12 mesecev, torej je bila pogodba z družbo Easypark SI d.o.o. dejansko tudi sklenjena.  V primeru, da organ, kljub zatrjevanjem, ponudb ni zbiral in je brez predhodnega postopka podaljšal pogodbo z obstoječim ponudnikom storitve, pa logično izhaja, da mora obstajati vsaj prvotna ponudba, ki jo je družba Easypark Sl d.o.o. posredovala organu, oziroma na podlagi katere je bila sklenjena prvotna pogodba. Prosilec je še pojasnil, da je organ oseba javnega prava, zato mora pri svojem delovanju vsekakor upoštevati določbe Zakona o javnem naročanju, ki tudi v primeru naročil manjše vrednosti določa, da je naročnik dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti, kar pa vsekakor vključuje obveznost pridobiti ponudbo od potencialnega ponudnika, še toliko bolj pa obveznost z njim skleniti pisno pogodbo. Glede na navedeno po mnenju prosilca zahtevana ponudba pri organu mora obstajati, če organ te ponudbe ni pridobil, pa vsekakor mora obstajati pisna pogodba med organom in družbo Easypark SI d.o.o. Prosilec je še navedel, da ni seznanjen z natančno vsebino zahtevane ponudbe in ali pogodbe, zato je zahtevo oblikoval širše, tako, da ta vključuje vse tri občine, na katerih deluje Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled Bohinj in Železniki. V primeru, da obstaja ponudba in ali pogodba sklenjena zgolj za območje Občine Bled, bi organ moral to tudi posredovati. Prosilec zahteva, da IP izpodbijano odločbo odpravi in organu naloži posredovanje zahtevanih dokumentov ter plačilo vseh priglašenih stroškov zadevnega pritožbenega postopka, v roku 15 dni, pod izvršbo.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-19/2020 z dne 12. 8. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-19/2020 z dne 12. 8. 2020 je organ pojasnil, da organ in Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki ponudbe družbe Easypark SI d.o.o. za projekt mobilnega plačevanja parkirnine, ki bi se nanašala na vse tri občine, nista nikoli prejela. Prav tako ni bila sklenjena nobena pogodba med Easypark SI d.o.o in vsemi tremi občinami za predmetno storitev.

 

IP je organ dne 28. 8. 2020, z dopisom št. 090-163/2020/2, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel dne 3. 9. 2020. V njem je organ priložil ponudbo in pogodbo o sodelovanju na področju mobilnega plačevanja parkirnin (MPP), sklenjeno z družbo EasyPark SI d.o.o in organom, z dne 15. 6. 2020.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 24. 6. 2020, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Enako velja tudi za primere, kjer se zahteva po ZDIJZ sicer poimensko nanaša na »dokumente«, iz vsebine zahteve pa je mogoče razbrati, da prosilec zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanja ali mnenje organa.

Predmet pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga s ponudbo in pogodbo sklenjeno z družbo Easypark SI d.o.o za projekt mobilnega plačevanja parkirnine na področju občin Bled, Bohinj in Železniki.

IP je na podlagi posredovanih pojasnil in dokumentacije organa ugotovil, da organ razpolaga s ponudbo in pogodbo družbe EasyPark SI d.o.o, za mobilno plačevanje parkirnin(MPP) izključno za parkirišča Občine Bled.

 

IP nadalje pojasnjuje, da ZDIJZ nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa, saj prosilec pogosto ne ve, kakšni dokumenti v določenem postopku nastanejo, kdo z njimi razpolaga in kakšno je točno poimenovanje teh dokumentov. Organ mora zato, v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, prosilcu dati na razpolago vse dokumente, ki se nanašajo na določeno vprašanje in prosilca seznaniti, s katerimi dokumenti v zvezi s področjem, ki ga zanima, organ razpolaga. Upoštevaje navedeno organ v konkretnem primeru razumevanja zahteve prosilca ne bi smel omejiti le na dokumente, ki so poimenovani na način, kot je zahtevo poimenoval prosilec, ampak bi moral zahtevo prosilca v konkretnem postopku tolmačiti širše. Iz prosilčeve zahteve namreč nedvoumno izhaja, da prosilca zanimajo vse ponudbe in pogodbe, ki se nanašajo na družbo EasyPark SI d.o.o za projekt mobilnega plačevanja parkirnine tako v Občini Bled, kot Občini Bohinj in Občini Železniki.

 

Širše razumevanje zahteve prosilca je IP privedlo do ugotovitve drugačnega dejanskega stanja, kot izhaja iz izpodbijane odločbe. Organ je v odločbi napačno ugotovil, da zahtevani dokumenti ne obstajajo. IP ugotavlja, da organ razpolaga s ponudbo in pogodbo o sodelovanju na področju mobilnega plačevanja parkirnin (MPP), sklenjeno z družbo EasyPark SI d.o.o in organom, z dne 15. 6. 2020, ki po vsebini ustreza zahtevi prosilca z dne 24. 6. 2020.

 

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru zahtevani dokumenti izvirajo iz delovnega področja organa in da organ z njimi razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da so vsi pogoji za informacijo javnega značaja (kumulativno) izpolnjeni, zato IP ni sledil odločitvi organa. Prosilec je zahtevo opredelil konkretno, poleg tega je v svoji zahtevi navedel vsa dejstva, ki so bila prosilcu znana. Prosilec je namreč navedel, da je organ imel sklenjeno pogodbo z družbo Easypark SI d.o.o za projekt mobilnega plačevanja parkirnin, ki je potekla dne 15. 6. 2020 ter, da je bila pogodba z navedeno družbo tudi podaljšana. Iz dodatnih navedb prosilca tako povsem jasno izhaja, kaj je predmet njegove zahteve in kateri dokumenti ga zanimajo, zato je po mnenju IP odločitev organa »črkobralska« in ni v skladu z določbami ZDIJZ. Ob tem IP izrecno pripominja, da je treba v skladu z namenom predmetnega zakona, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, zato je treba omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Za uresničitev namena tega zakona si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.

 

Ker je organ v izpodbijani odločbi zahtevo prosilca zavrnil že iz razloga, da ne gre za informacijo javnega značaja, se ni spuščal v presojo vsebine zahtevanih informacij in v vprašanje, ali je morebiti podana katera izmed zakonskih izjem, ko se dostop lahko zavrne. Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

 

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa, posledično organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je predmet presoje in razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za ustrezno rešitev predmetne zahteve. Poleg navedenega se organ (še) ni spustil v vsebinsko obravnavo zadeve in se ni opredelil do zahtevanih informacij, pri čemer mu je ta možnost dana prav z vrnitvijo v ponovno odločanje.

 

V ponovljenem postopku je organ dolžan določno navesti, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje. V primeru obstoja katere od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ je dolžan presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 v nadaljevanju Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe).

 

IP ob tem še pojasnjuje, da mora organ v formalnem postopku dostopa do informacij javnega značaja, v skladu z določbo 44. člena ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa, zato mora organ v postopek pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Organ mora pri odločanju in postopanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, na način kot to določa prvi odstavek 7. člena ZUP. Organ se je dolžan ravnati tudi po prvem odstavku 9. člena ZUP, ki določa, da je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in po drugem odstavku 9. člena ZUP, ki določa, da mora v primeru, ko so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, vsaka stranka imeti možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotujočimi interesi.

 

V zvezi z navedbami prosilca o razlogih za pridobitev zahtevanih dokumentov IP pripominja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

 

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba utemeljena. Ker je organ napačno ugotovil dejansko stanje ter posledično zmotno uporabil materialno pravo, je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil, in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke