Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 26.11.2015
Naslov: Prosilec - Obalno društvo proti mučenju živali
Številka: 090-243/2015
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dokumente o sprejemu, oskrbi in odhodu psa iz zavetišča in o zahtevku, ki je bil izdan občinam za oskrbo tega psa. Organ je zahtevo prosilke zavrnil, saj z dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumenti (z izjemo zahtevka, ki je bil izdan občinam za oskrbo psa) razpolaga, zato je organu naložil, da jih prosilki posreduje s prekritimi osebnimi podatki. V delu, ki se nanaša na zahtevek, izdan občinam, je IP pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-243/2015/11

Datum: 30. 11. 2015


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 4. 11. 2014, zoper odločbo Obalnega društva proti mučenju živali, Benčičeva 2c, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. 2013/01 z dne 27. 9. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1. Pritožbi prosilke z dne 4. 11. 2014 se delno ugodi in se odločba Obalnega društva proti mučenju živali št. 2013/01 z dne 27. 9. 2013 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe, v obliki elektronske kopije na elektronski naslov: …, posredovati:

- evidenčni list oskrbovane psice Šive, pri čemer mora prekriti ime in priimek osebe, ki je psa pripeljala in številko mikročipa,

- izjavo posvojitelja psice Šive z dne 18. 3. 2013, pri čemer mora prekriti ime in priimek, naslov, EMŠO, telefonsko številko in podpis posvojitelja, številko mikročipa in podpis pooblaščenega člana organa,

- poročilo o stanju psov v zavetišču na dan 1. 4. 2013,

- poročilo o stanju psov v zavetišču na dan 1. 3. 2013.

 

2. V delu, ki se nanaša na višino ter specifikacijo zahtevka, ki je bil izdan obalnim občinam za psico Šivo in v delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe na posredovanih dokumentih dolžan prekriti varovane osebe podatke, se pritožba prosilke zavrne.

 

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilka je dne 29. 7. 2013 na organ podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je v povezavi s sprejemom, oskrbo in oddajo psice Šive, objavljene dne 23. 2. 2014 na Facebook profilu skupine Pes, moj prijatelj, želela dokumente, iz katerih bo razvidno:

(1) datum in okoliščine sprejema navedene psice v Obalno zavetišče,

(2) oskrba navedene psice in trajanje njenega bivanja v zavetišču (čas vodenja v evidencah zavetišča – evidenčni karton ali drug ustrezen dokument),

(3) datum in okoliščine odhoda navedene psice iz zavetišča,

(4) vsebina poročila in višina ter specifikacija zahtevka, ki je bil izdan obalnim občinam za navedeno psico.

Dokumente želi prejeti na svoj elektronski naslov.

 

Organ je dne 27. 9. 2013 izdal odločbo (ki jo je prosilki posredoval dne 29. 10. 2014), s katero je zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga in se ne nahajajo v nobenem dokumentu, zadevi, dosjeju, registru, evidenci ali drugem dokumentarnem gradivu, iz katerega bi izhajale informacije, ki jih je prosilka zahtevala. Psica Šiva ni bila sprejeta v zavetišče v okviru izvajanja javnopravnih nalog oz. izvajanja obvezne javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, zaradi česar obalnim občinam ni bil izdan račun oz. zahtevek za plačilo storitev.

 

Prosilka je dne 4. 11. 2014 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da iz Poročila o stanju psov v zavetišču na dan 1. 3. 2014, ki ga je izdal organ, neznanega dne, vsem trem obalnim občinam, izhaja, da je v odstavku »sprejeti v mesecu februarju«, pod zaporedno št. 53, zapis »Šiva, starost 5 mes., mesec prihoda v zavetišče 02.2013«. V Poročilu o stanju psov v zavetišču na dan 1. 4. 2013, ki ga je prav tako izdal organ, neznanega dne, in poslal vsem trem obalnim občinam, je v osnovnem seznamu psov, brez številke, naveden zapis »Šiva, starost 5 mes, mesec prihoda v zavetišče 02.2013, oddana«. Iz navedenega je razvidno, da je bila psica pri organu sprejeta februarja 2013 iz zavetišča pa oddana marca 2013, zatorej morajo biti o njej na voljo podatki, ki jih je zavetišče dolžno zbirati v materializirani obliki na podlagi 21. člena Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, pa tudi na podlagi 2. in 20. člena Pogodbe o izvajanju javne službe in upravljanja zavetišča za zapuščene živali. Iz navedene pogodbe ne izhaja, da bi smel organ izven okvira javnopravnih nalog oz. izven izvajanja obvezne javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, izvajati dejavnost zavetišča za živali. Slednje lahko izvaja izključno kot javnopravno nalogo in obvezno javno službo. Iz 10. člena Pogodbe izhaja, da organ na območju zavetišča ne sme izvajati aktivnosti, ki z zakonom o zaščiti živali, z odlokom o zagotavljanju javne službe na področju zaščite živali oziroma s to pogodbo niso opredeljene kot »lokalna zadeva javnega pomena«. Brez izrecnega soglasja ali naloga občin, lastnic zavetišča, v zavetišče ni dovoljeno sprejemati zapuščenih živali, ki izvirajo izven območja občin. Prosilka je navedla, da slednje pomeni, da se lahko v zavetišče sprejemajo samo živali v okviru javnopravnih nalog oz. izvajanja obvezne javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali za pogodbene občine. Pogodba sicer navaja možnost, da ostane zapuščena žival po 30 dneh v nadaljnji oskrbi organa oz. v Obalnem zavetišču, če je ni mogoče oddati drugemu skrbniku in je zdrava, je v zavetišču dovolj prostora in preneha oskrba v breme javnih sredstev. Vendar to tudi pomeni, da se za to žival pred tem vodi celovita zavetiška dokumentacija. Meni, da ji je organ dolžan zagotoviti kopije tistih dokumentov (seveda brez varovanih osebnih podatkov), v katerih se nahajajo informacije in podatki, ki jih je zahtevala v vlogi.

 

Po posredovanju Upravne inšpekcije in v skladu z njenimi navodili, je organ dne 2. 10. 2015 pritožbo prosilke odstopil v reševanje Informacijskemu pooblaščencu.

 

IP je z dopisi št. 090-243/2015/5 z dne 8. 10. 2015, št. 090-243/2015/6 z dne 28. 10. 2015, 090-243/2015/7 z dne 28. 10. 2015 in 090-243/2015/9 z dne 12. 11. 2015 od organa zahteval dokumente iz zadeve dostopa do informacij javnega značaja in dokumentacijo, ki jo je zahtevala prosilka v svoji zahtevi z dne 29. 7. 2013.

 

Organ je del dokumentacije poslal v dopisu z dne 3. 11. 2015, v katerem je ponovno pojasni, da za psico Šivo ni bila obalnim občinam izdana nikakršna specifikacija zahtevka, saj je bila psica premeščena v družinsko varstvo, vse nastale stroške pa je poravnalo Obalno društvo proti mučenju živali. Drugi del dokumentacije je IP prejel dne 26. 11. 2015.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP ugotavlja, da je organ zahtevo prosilke v celoti zavrnil z utemeljitvijo, da z dokumenti ne razpolaga, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na zahtevo prosilke.

 

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka, deloma razpolaga in da se nahajajo v materializirani obliki, saj jih je organ IP tudi posredoval v originalu. IP tudi ugotavlja, da dokumenti izvirajo iz delovnega področja organa, saj gre za dokumente o sprejemu psice v zavetišče; zagotavljanje zavetišča za zapuščene živali pa predstavlja javnopravno nalogo, ki jo je v času sprejema psice Šive v zavetišče opravljal organ. Tudi iz samih dokumentov izhaja, da gre za dokumente organa (Obalno društvo proti mučenju živali), zaradi česar ni mogoče slediti navedbi organa, da psička ni bila sprejeta v zavetišče v okviru izvajanja javnopravnih nalog. Iz dokumentov sicer res izhaja, da je bila psička dan po sprejemu premeščena v družinsko varstvo, vendar je bila ne glede na navedeno (vsaj na dan sprejema) sprejeta v okviru opravljanja javnopravnih nalog. To izhaja tudi iz poročila o stanju psov v zavetišču (samo vodenje zavetišča pa sodi med javnopravne naloge), kjer je psička zavedena v poročilu meseca marca in aprila 2013. Zahtevani dokumenti torej predstavljajo informacije javnega značaja.

 

Ker se organ do navedenih dokumentov v odločbi ni vsebinsko opredelil, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali so podane morebitne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP je ugotovil, da organ glede 1, 2, 3 in deloma 4 točke zahteve razpolaga z naslednjimi dokumenti:

- evidenčni list oskrbovanega psa z imenom Šiva,

- izjava posvojitelja psice Šive z dne 18. 3. 2013,

- poročilo o stanju psov v zavetišču na dan 1. 4. 2013,

- poročilo o stanju psov v zavetišču na dan 1. 3. 2013,

 

IP ugotavlja, da iz navedenih dokumentov izhajajo podatki, ki jih je zahtevala prosilka (datum in okoliščine sprejema psa, oskrba, trajanje bivanja v zavetišču, datum in okoliščine odhoda in vsebina poročila izdana obalnim občinam za navedeno psičko).

 

Ob nadaljnjem pregledu dokumentov je IP ugotovil, da dokument vsebuje osebne podatke fizičnih oseb, in sicer:

-       ime, priimek in podpis osebe, ki je pripeljala psa v zavetišče,

-       podpis pooblaščenega člana organa/oskrbovalca,

-       ime, priimek, naslov, EMŠO, telefonsko številko in podpis osebe, ki je posvojila psa,

-       številka mikročip psa,

-       ime, priimek in podpis zakonite zastopnice organa.

 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-1).

 

IP dalje ugotavlja, da ni ustrezne pravne podlage, ki bi dopuščala razkritje navedenih osebnih podatkov (razen imena, priimka in podpisa zakonite zastopnice organa), saj v primeru zaposlenih pri organu ne gre za javne uslužbence, prav tako ni zakonske podlage za razkritje osebnih podatkov osebe, ki je posvojila psa. Organ je zato dolžan njihove osebne podatke na posredovanih dokumentih prekriti. Prekriti je dolžan tudi podatek o številki mikročipa psa, saj gre za podatek, ki kaže na lastništvo psa in preko njega na osebne podatke posvojitelja oz. trenutnega imetnika psa.

 

Ime, priimek in podpis zakonite zastopnice organa (kadar nastopa v tej funkciji) niso varovani osebni podatki, saj gre za osebo, pooblaščeno za zastopanje, katere vpis v javni register je obvezen. Identifikacijski podatki o osebah, pooblaščenih za zastopanje subjektov, se namreč vpisujejo v sodni register ravno z namenom, da lahko vsakdo, ki posluje s subjektom, preveri, ali tega res zastopa upravičena oseba. Ker podpis izkazuje, kdo je v imenu subjekta (kot zakoniti zastopnik) storil določeno dejanje, je tudi podpis sestavni del identifikacijskih podatkov in zato ni varovan.

 

ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa do zahtevanih dokumentov.

 

IP je v nadaljevanju ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajala višina ter specifikacija zahtevka, ki je bil izdan obalnim občinam za navedeno psičko. Organ je pojasnil, da občinam nikoli ni izdal specifikacije zahtevka za oskrbo, saj je bila psička premeščena v družinsko varstvo, stroške pa je poravnalo Obalno društvo proti mučenju živali. IP je zato pritožbo prosilke v tem delu štel kot neutemeljeno, saj zahtevani dokument ne obstaja. Na tem mestu IP pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevan dokument pri organu ne obstoji, IP ugotavlja, da pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

IP na tem mestu tudi pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec.

 

Nazadnje IP še opozarja, da je dolžan organ na podlagi 23. člena ZDIJZ o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od prejema popolni zahteve. Prosilka je zahtevo vložila dne 29. 7. 2013, organ pa je odločbo odposlal šele dne 29. 10. 2014. Prav tako je treba opozoriti na to, da je dolžan organ na podlagi 245. člena ZUP pritožbo brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od dneva, ko jo prejme, poslati organu, ki je pristojen da o njej odloči. Prosilka je organu poslala pritožbo 4. 11. 2014, organ pa je pritožbo prosilke IP odstopil šele 2. 10. 2015, po posredovanju Upravne inšpekcije. Takšno nezakonito ravnanje organa vsekakor pomeni grob poseg v pravico prosilke do seznanitve z informacijami javnega značaja, s katerimi razpolaga organ.

 

IP je na podlagi tako izpeljanega pritožbenega postopka ugotovil, da je organ na prvi stopnji nepopolno in zmotno ugotovil dejstva in da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, zato je dopolnil postopek in sam odpravil omenjene pomanjkljivosti. IP je, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP delno odpravil odločbo organa in pritožbi prosilke v delu zahteve, ki se nanaša na 1.-3. in delno 4. točko (vsebina poročila) delno ugodil in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih mora organ na posredovanih dokumentih prekriti) je IP pritožbo prosilke, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno, prav tako je v delu, ki se nanaša na del 4. točke zahteve (višina in specifikacija zahtevka), IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka