Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 24.11.2014
Naslov: Prosilec - NLB d.d.
Številka: 0902-18/2014
Kategorija: Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Ali gre za inf. javnega značaja?, Kršitev materialnega prava, Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do pogodbe o sponzoriranju NLB Lige. Zavezanec je zahtevo zavrnil, ker je pogodba nastala v času pred uveljavitvijo ZDIJZ-C. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je zavezanec ni uporabil določbe 5. odst. 1.a člena ZDIJZ, ki določa, da je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da pogodba, priloge in aneksi sicer v celoti predstavljajo poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, vendar so podatki, ki jih ZDIJZ taksativno navaja v 1. odst. 6.a člena, absolutno javni, zato je prosilcu napačno zavrnil dostop do celotne pogodbe in ne le do nekaterih delov. 

 

ODLOČBA:

Številka: 0902-18/2014/7
Datum: 25. 11. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in šestega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C in 50/2014-ZDIJZ-D; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP) in tretjega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi ___________ (v nadaljevanju: prosilec), z dne 8. 8. 2014, zoper pisni odgovor Nove ljubljanske banke, d.d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 8. 8. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca se delno ugodi. Odgovor zavezanca z dne 8. 8. 2014 se delno odpravi in se odloči: Zavezanec je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije:
- Pogodbe o sponzoriranju NLB lige, pri čemer mora prekriti 1. do vključno 4. člen, 6. člen, v 7. členu 2. do vključno 7. odstavek, v 8. členu 2. do vključno 4. odstavek, celoten 1. odstavek 9. Člena, razen prvih dveh povedi, celoten 2. odstavek 9. člena, razen besedila od začetka do prve vejice ter od vključno 10. člen do konca pogodbe, razen datuma podpisa in podpisnikov;
- Dodatka št. 1 k pogodbi o sponzoriranju NLB Lige, pri čemer mora prekriti 4. in 5. člen ter v 7. členu besedilo od besede »in« do konca tega člena;
- Dodatka št. 2 k pogodbi o sponzoriranju NLB Lige, pri čemer mora prekriti 4. in 5. člen ter v 6. členu besedilo od besede »in« do konca tega člena;
- Dodatka z dne 3. 11. 2008 k pogodbi o sponzoriranju NLB Lige, pri čemer mora prekriti 1., 5. in 7. člen;
- Priloge št. 4 k Pogodbi o sponzoriranju NLB Lige, pri čemer mora v vsaki od tabel prekriti vse vrstice, razen prvih dveh.

2.    V preostalih delih (t. j. v delih Pogodbe o sponzoriranju NLB Lige, treh dodatkov in priloge št. 4 k tej pogodbi, ki jih mora zavezanec v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekriti, in glede prilog 1, 2, 3, 5 in 6 Pogodbe o sponzoriranju NLB Lige) se pritožba prosilca zavrne.

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 1. 8. 2014, na podlagi ZDIJZ, od zavezanca po elektronski pošti zahteval fotokopije sponzorskih pogodb, ki jih je zavezanec v letih od 2004 sklenil s pravnimi osebami, ki so povezane s košarkarsko ligo NLB ABA (po prosilčevih navedbah, naj bi šlo za družbo ________, imenovano Jadro d.o.o. ali ABA d.o.o.).

Zavezanec je dne 8. 8. 2014 prosilcu z elektronskim sporočilom zavrnil zahtevo z navedbo, da je postal zavezanec po ZDIJZ šele z dne 17. 4. 2014, ko je začel veljati ZDIJZ-C, zahtevani dokumenti pa se nanašajo na pravne posle, ki so nastali pred tem datumom. Objava zahtevanih dokumentov bi posegla v pridobljen pravni položaj pogodbenih strank in njihov položaj na trgu.

Prosilec je istega dne Pooblaščencu poslal pritožbo zoper zavrnilni odgovor zavezanca, v katerem je poudaril, da imajo davkoplačevalci, ki so v zavezanca vložili 2,2 milijarde evrov, pravico vedeti, kako se porablja njihov denar, kar velja tudi za obdobje pred uveljavitvijo ZDIJZ-C.

Pooblaščenec je po pozivu od zavezanca prejel Pogodbo o sponzoriranju NLB lige s 6 prilogami, ki so sestavni deli pogodbe, in tremi aneksi (dodatki).

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je elektronsko sporočilo zavezanca, s katerim je ta dne 8. 8. 2014 zavrnil zahtevo prosilca, štel kot pisen odgovor in ga v skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ obravnaval kot zavrnilno odločbo. Kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP odgovor preizkusil v delih, v katerih ga prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilec je odgovor izpodbijal v celoti.

Zavezanec je na prvi stopnji napačno uporabil določbe ZDIJZ, ker ni upošteval določbe petega odstavka 1.a člena tega zakona, ki določa, da je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakonska določba je jasna in zavezanec nedvomno je zavezan posredovati informacije javnega značaja, ki so nastale v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom, ne glede na to, da so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ-C, torej pred dnem 17. 4. 2014.

V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja v skladu s 1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ med drugim informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na sponzorske pogodbe. Ker se Pogodba o sponzoriranju NLB lige (v nadaljevanju pogodba) nahaja v obliki fizičnega dokumenta in organ z njo razpolaga, nedvomno predstavlja informacijo javnega značaja. Enako velja za tri dodatke (anekse), ki so bili sklenjeni k pogodbi, in šest prilog, ki so sestavni deli pogodbe.

Zavezanec je v register zavezancev iz prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ vpisan na podlagi 2. alineje tega odstavka kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (po podatkih iz registra zavezancev ima RS v lasti 100 odstotni kapitalski delež zavezanca (Vir: AJPES). V skladu s petim odstavkom 3.b člena ZDIJZ se domneva, da je pravna oseba zavezanec po tem zakonu, če je vpisana v register zavezancev. V postopku za dostop do informacij javnega značaja lahko dostop zavrne, če izkaže, da so zahtevane informacije javnega značaja nastale v času, ko ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zavezanec ni izkazal, da v času nastanka zahtevanih dokumentov ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ zavezanec prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na eno izmed enajstih izjem, med katere sodi tudi podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ). Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13; v nadaljevanju: ZGD-1) v prvem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (t. i. subjektivni kriterij). Ne glede na to, ali so podatki določeni s sklepi iz prvega odstavka, se v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t. i. objektivni kriterij). Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Po izrecni določbi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.

Zahtevana pogodba o sponzoriranju NLB lige je v skladu s Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti, oseb, informacij in premoženja v NLB iz aprila 2006 jasno označena kot poslovna skrivnost že na samem dokumentu (oznaka »Strogo zaupno«), zato izpolnjuje t. i. subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti.

Ob izkazanem subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti ni potrebe po ugotavljanju, ali je podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti, je pa treba preveriti, ali v konkretnem primeru pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti tisti podatki, ki so po zakonu javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

Na podlagi izrecne določbe prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ se, ne glede na 2. tč. prvega odstavka 6. člena tega zakona, dostop do taksativno navedenih podatkov vseeno dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (torej tudi sponzorske pogodbe), in sicer:
-    podatek o vrsti posla,
-    pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun),
-    pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
-    datum in trajanje posla in
-    enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

Ne glede na to, lahko zavezanci, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena ZDIJZ, zavrnejo dostop do teh osnovnih podatkov o poslih, če v skladu s tretjim odstavkom 6.a člena tega zakona izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek. Če se torej zahtevani podatki nanašajo na te primeroma navedene pravne posle, so zgoraj taksativno navedeni podatki (iz 1. odst. 6.a člena ZDIJZ) absolutno javni. Tehtanje med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) je opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na njihovi avtonomiji določiti podatke za poslovno skrivnost.

V skladu z navedenim, Pooblaščenec ugotavlja, da je celotna pogodba o sponzoriranju NLB Lige s prilogami in aneksi, ki so sestavni deli te pogodbe, informacija javnega značaja, ki jo je zahteval prosilec, vendar v celoti predstavlja poslovno skrivnost, razen:
- naslednjih delov pogodbe (absolutno javni podatki iz 1. odst. 6.a člena ZDIJZ):
-    1. in 2. stran (pogodbeni partnerji);
-    naslov pogodbe in 5. člen pogodbe (podatek o vrsti posla);
-    1. odst. 7. člena pogodbe in datum na zadnji strani pogodbe (datum in trajanje posla);
-    1. odst. 8. člena pogodbe, prvi dve povedi 1. odst. 9. člena pogodbe in besedilo 2. odst. 9. člena pogodbe do prve vejice (pogodbena vrednost);
- naslednjih delov Dodatka št. 1. k pogodbi o sponzoriranju NLB Lige:
-    opredelitev NLB in sponzoriranca (pogodbeni partnerji);
-     naslov Dodatka (podatek o vrsti posla)
-    1., 2. in 3. člen Dodatka št. 1 (pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil);
-    prvi stavek 7. člena Dodatka št. 1 in datum (trajanje posla);
- naslednjih delov Dodatka št. 2 k pogodbi o sponzoriranju NLB Lige:
-    opredelitev NLB in sponzoriranca (pogodbeni partnerji);
-     naslov Dodatka (podatek o vrsti posla)
-    1., 2. in 3. člen Dodatka št. 2 (pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil);
-    prvi stavek 6. člena Dodatka št. 2 in datum (trajanje posla);
- naslednjih delov Dodatka k pogodbi o sponzoriranju NLB Lige z dne 3. 11. 2008;
-    opredelitev sponzoriranca (pogodbeni partnerji);
-     naslov Dodatka (podatek o vrsti posla)
-    2., 3. in 4. člen Dodatka (pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil);
-        6. člen Dodatka in datum (trajanje posla);
- naslednjih delov Priloge št. 4 k pogodbi o sponzoriranju NLB Lige:
-    v vsaki od petih tabel prva in druga vrstica posamezne tabele, pri čemer prva vrstica predstavlja legendo, druga vrstica pa se nanaša na obveznosti zavezanca po Pogodbi o sponzoriranju NLB Lige (pogodbena vrednost).

Ti deli pogodbe, aneksov in priloge št. 4 v skladu s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ predstavljajo absolutno javne podatke, zato je zavezanec napačno uporabil tudi to določbo ZDIJZ, ker je prosilcu zavrnil dostop do celotne pogodbe o sponzoriranju NLB Lige. V zvezi s pogodbo in dodatki tudi ni mogoče priznati varstva poslovne skrivnosti glede podpisnikov, ker ti podatki neposredno in neločljivo izkazujejo dejstvo obstoja oziroma veljavnosti pogodbe in dodatkov.

Zavezanec (posledično) tudi ni uporabil določbe 7. člena ZDIJZ, pa bi jo moral. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). V skladu s 1. tč. prvega odstavka 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju: Uredba) se šteje, da je informacije mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, če jih je na kopiji mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki.

Vse podatke iz zahtevanih dokumentov, glede katerih je Pooblaščenec ugotovil obstoj izjeme poslovne skrivnosti, je mogoče s prekritjem enostavno izločiti iz pogodbe, dodatkov in priloge št. 4 ter prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov, ne da bi to ogrozilo zaupnost poslovnih skrivnosti, zato je Pooblaščenec na podlagi 7. člena ZDIJZ in Uredbe odločil, kot to izhaja iz 1. in 2. tč. izreka te odločbe. Smiselno enako velja tudi za priloge 1, 2, 3, 5 in 6, glede katerih je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena, saj te v celoti predstavljajo poslovno skrivnost zavezanca po subjektivnem kriteriju.

Po pregledu vseh dokumentov, ki so bili predmet odločanja v tej zadevi, in na podlagi zgornjih argumentov, je Pooblaščenec ugotovil, da je zavezanec na prvi stopnji napačno uporabil pravni predpis, na katerega je oprl svojo odločitev. Njegova odločitev, da prosilcu zavrne dostop do Pogodbe o sponzoriranju NLB Lige, je sicer delno pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi. Pooblaščenec je pritožbi prosilca v delu, ki se nanaša na absolutno javne podatke iz 1. odst. 6.a člena ZDIJZ, ugodil in izpodbijano odločitev zavezanca, na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP, v tem delu odpravil ter (tudi na podlagi 6. odst. 27. člena ZDIJZ) odločil o prosilčevi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 1. 8. 2014, kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe. Glede preostalih delov Pogodbe o sponzoriranju NLB Lige, dodatkov in prilog (t. j. tistih delov, ki jih mora zavezanec prekriti, kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe, in glede prilog 1, 2, 3, 5 in 6) Pooblaščenec izpodbijane odločitve organa ni odpravil, ampak je v skladu s 3. odst. 248. člena ZUP v tej odločbi sam podal pravilne razloge za zavrnitev prosilčeve zahteve (obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju) in pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila    :                                     
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,                   
svetovalka Pooblaščenca                                   

Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka