Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 21.01.2020
Naslov: prosilec - Nkbm d.d.
Številka: 0902-17/2019
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Osebni podatek, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (dalje zavezanec) ni odgovoril na zahtevo prosilca za posredovanje informacij, ki se nanašajo na nakup delnic zavezanca s strani fizične osebe. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, se molk zavezanca v konkretnem primeru šteje kot zavrnilna odločba. Ker dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, ne sodijo med taksativno naštete informacije, ki skladno s 4.a členom ZDIJZ predstavljajo informacije javnega značaja, je IP njegovo pritožbo zavrnil. Za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je namreč definicija informacije javnega značaja določena ožje, kot to velja za zavezance iz 1. člena ZDIJZ – organe javnega sektorja, ki so podvrženi določilom ZDIJZ v celoti.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-17/2019/5

Datum: 21. 1. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 30. 12. 2019, zoper zavrnilno odločbo družbe Nova KBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor (v nadaljevanju zavezanec), o zahtevi prosilca z dne 27. 10. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 30. 12. 2019 zoper zavrnilno odločbo družbe Nova KBM d.d. se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je v vlogi z dne 27. 10. 2019 navedel, da je pred časom na primarnem trgu (poslovalnica zavezanca) dvakrat kupil vrednostne papirje zavezanca, nakup pa je opravil kot fizična oseba. Prosilec je zavezanca prosil, da mu posreduje pogodbo o nakupu na dan izdaje in identifikacijske znake instrumenta. Prosilec je še navedel, da zahtevek uveljavlja na podlagi ZDIJZ.

 

IP je dne 30. 12. 2019 prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da se sklicuje na že podane navedbe, ki jih je poslal IP iz svojega elektronskega naslova. Dodal je še, da so se vrednostni papirji zavezanca v letu 2007 in kasneje ponovno v letu 2008 kupovali na primarnem trgu. Slednje pomeni, da je družba izdala javno ponudbo, in sicer je objavila prospekt za ponudbo delnic Nove Kreditne banke Maribor d.d.. Omenjeni institut je materija Zakona o trgu finančnih instrumentov, Zakona o gospodarskih družbah in Obligacijskega zakonika. Šlo je za javno ponudbo, iz česar sledi, da gre za informacije javnega značaja. V letu 2020 bo začel veljati Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki nepoučenim vlagateljem daje pravico do plačila pavšalnega nadomestila. Zakon med drugim od nekdanjega vlagatelja zahteva tudi določene priloge. Ker je od samega nakupa poteklo več kot 10 let in glede na samo dogajanje v zvezi z razlastitvijo imetnikov vrednostnih papirjev, je od povprečno skrbnega človeka popolnoma nemogoče pričakovati, da bo takšne dokumente hranil več kot 10 let. Hrani pa jih zavezanec, saj je po zakonu zavezan, da hrani poslovno dokumentacijo. V dopisih, ki jih je prosilec poslal iz svojega elektronskega naslova, je prosilec predstavil situacijo, v kateri zavezanec ne želi posredovati podatkov, ki se nanašajo na prosilca osebno, kar je indic, da je nekaj hudo narobe. Prosilec predvideva, da ne bo edini, ki se bo po pomoč obrnil na IP in navaja, da ima IP vse vzvode, da omenjeno situacijo, in sicer pasivnost zavezanca, preseka.

 

IP je z dopisom št. 0902-17/2019/3, z dne 8. 1. 2020 zavezanca seznanil z vloženo pritožbo in ga pozval, da mu pošlje dokumente, ki jih je prosilec zahteval v vlogi z dne 27. 10. 2019, navede razloge, zaradi katerih ni odločil v zakonitem roku in se opredeli do pritožbenih navedb prosilca.

 

Zavezanec je odgovoril z dopisom št. 998-02-PZ/2020 z dne 16. 1. 2020, v katerem je navedel, da je dne 21. 4. 2016 postal zasebna delniška družba in kot tak ni več pod prevladujočim vplivom države ali drugih oseb javnega prava, torej ni več zavezanec po ZDIJZ. Prosilec je opravil nakup vrednostnih papirjev zavezanca dne 27. 11. 2007 (ko je bil zavezanec še zavezanec po ZDIJZ), vendar je v svoji zahtevi želel pridobiti pogodbo o nakupu na dan izdaje ter identifikacijske znake instrumenta, torej osebne podatke, ki se nanašajo neposredno na posameznika oziroma že javno objavljene podatke, namreč identifikacijski znaki instrumenta so na voljo na spletni strani Centralno klirinško depotne družbe (KDD).[1] Glede na samo pravno naravo osebnih podatkov, ki se nanašajo na posameznika, zavezanec meni, da predmetna zahteva prosilca ne predstavlja zahteve za informacije javnega značaja po ZDIJZ (namreč v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb), temveč predstavlja zahtevo v skladu s 15. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) - pravica dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Prav tako je glede na ravnanje prosilca moč sklepati, da navedeno stališče potrjuje tudi prosilec, namreč dne 30. 12. 2019 je zavezanec prejel dopis prosilca - »Zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki« na podlagi 15. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Zavezanec bo predmetno zahtevo obravnaval v skladu s svojim internim postopkom in bo prosilcu na zahtevo odgovoril v roku v skladu s tretjim odstavkom 12. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (skupaj z zahtevanimi podatki oz. kopijami podatkov, s katerimi razpolaga). Zavezanec je na splošen elektronski naslov prejel 3 elektronska sporočila prosilca, in sicer dne 27. 10. 2019, 14. 11. 2019 ter 24. 11. 2019, v katerih slednji zahteva podatke (pogodbo o nakupu na dan izdaje ter identifikacijske znake instrumenta) na podlagi ZDIJZ. Zavezanec je prosilcu dne 27. 10. 2019 ter 14. 11. 2019 odgovoril, da je zadevo poslal v pristojno organizacijsko enoto (Sektor investicijskega bančništva), v sporočilu dne 24. 11. 2019 pa ga napotil, da naj z namenom razjasnitve zahteve kontaktira Sektor investicijskega bančništva. Namreč po mnenju zavezanca je šlo v predmetnem primeru po vsebini sporočil za zahtevo dostopa do podatkov po 15. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov in ne za zahtevo za dostopa do informacije javnega značaja po ZDIJZ. Dejanja zavezanca tako ne moremo šteti kot zavrnilne odločbe na podlagi četrtega odstavka 26.a člena ZDIJZ, saj je zavezanec prosilcu vsakokratno podal odgovor, torej navedba prosilca o »pasivnosti« zavezanca ni utemeljena. Prav tako zavezanec uveljavitev Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) spoštuje in v ničemer nima interesa kakorkoli ovirati vlagateljev pri podajanju zahtevkov Banki Slovenije za izplačilo pavšalnega nadomestila. Če zavezanec z zahtevano dokumentacijo posameznih prosilcev razpolaga, jo bo prosilcem seveda posredoval, torej so navedbe prosilca, da zavezanec ne želi posredovati podatkov, neutemeljene. Zavezanec je IP posredoval spletni izpis KDD z identifikacijskimi znaki instrumenta. V zvezi z zahtevano »pogodbo o nakupu vrednostnih papirjev na dan izdaje« je zavezanec pojasnil, da je bilo prvo prosilčevo naročilo (transakcija) za vrednostne papirje KBMR opravljeno dne 27. 11. 2007 na podlagi dokumenta - Naročila vlagateljev za nakup delnic Nove Kreditne banke Maribor d.d. - KBMR. Drugo prosilčevo naročilo (transakcija) je bilo opravljeno 11. 5. 2011 v okviru dokapitalizacije zavezanca (povečanje osnovnega kapitala banke na podlagi izdaje delnic).

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da je zavezanec dne 21. 4. 2016 postal zasebna delniška družba, zato ni več pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava, kot ga opredeljuje drugi odstavek 1.a člena ZDIJZ. Kljub temu je, na podlagi četrtega odstavka 1.a člena ZDIJZ, zavezanec po prvem odstavku tega člena zavezan po prenehanju prevladujočega vpliva iz drugega odstavka tega člena, in sicer za informacije javnega značaja, ki so nastale v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom, za obdobje petih let po prenehanju. Glede na to, da od dne 21. 4. 2016, odkar zavezanec ni več pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, do izdaje te odločbe še ni preteklo pet let, je zavezanec glede zahtev, vloženih na podlagi ZDIJZ, še vedno zavezan postopati tako, kot ZDIJZ določa za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

Iz zahteve prosilca 27. 10. 2019 izrecno izhaja, da jo je vložil na podlagi ZDIJZ. Prav tako iz elektronskega sporočila, ki ga je prosilec 13. 12. 2019 poslal IP, in iz pritožbe prosilca z dne 30. 12. 2019 izhaja, da vztraja pri tem, da gre za vlogo na podlagi ZDIJZ. Dejstvo, da je prosilec 30. 12. 2019 pri zavezancu vložil novo zahtevo, s katero iste dokumente zahteva še na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov, z ničemer ne kaže na to, da bi prosilec želel spremeniti pravno podlago, na osnovi katere je vložil zahtevo z dne 27. 10. 2019 in posledično pritožbo z dne 30. 12. 2019. Ravno nasprotno, glede na to, da sta bili obravnavana pritožba in nova zahteva (na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov) vloženi na isti dan, prosilec očitno vztraja tudi pri nespremenjeni zahtevi z dne 27. 10. 2019, v zvezi s katero pa je bil zavezanec zavezan postopati po ZDIJZ.

 

Za postopanje poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava veljajo posebna postopkovna pravila, ki so določena v 26.a členu ZDIJZ. Ta v tretjem odstavku določa, da poslovni subjekt v roku 20 delovnih dni od prejema zahteve omogoči dostop do informacij javnega značaja ali prosilcu pošlje pisni odgovor iz prejšnjega odstavka, sicer se šteje, da je bil dostop zavrnjen. V četrtem odstavku je nadalje določeno, da se pisni odgovor poslovnega subjekta iz drugega odstavka tega člena in molk poslovnega subjekta iz prejšnjega odstavka štejeta kot zavrnilna odločba

 

IP pripominja, da je zakonodajalec zaradi dejstva, ker vključitev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v ZDIJZ pomeni zanje dodatno administrativno breme, sicer res predvidel poenostavljeno izvajanje postopka z zahtevo za dostop,[2] vendar to ne pomeni, da je v primeru zavrnitve zahteve primarno predvidel t.i. molk zavezanca. Ravno nasprotno, zakonodajalec je poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v drugem odstavku 26.a člena ZDIJZ zavezal, da o zahtevi za dostop odločijo s pisnim odgovorom, v katerem prosilca obvestijo o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne morejo posredovati. Po mnenju IP je namen takšne določbe v tem, da se prosilcu omogoči izvrševanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami), saj prosilec v primeru molka zavezanca nima vseh možnostih, da bi učinkovito ugovarjal razlogom za zavrnitev zahteve, ker jih niti ne pozna. Smisel navedenega ustavnega zagotovila namreč ni le v tem, da se posamezniku daje pravica do vložitve pravnega sredstva, temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravice in pravne interese.[3] IP zato poudarja, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava praviloma dolžni v primeru zavrnitve zahteve za dostop do informacij javnega značaja prosilcu poslati pisni odgovor, ki vsebuje razloge za zavrnitev. Iz pritožbe in iz elektronskih sporočil prosilca z dne 12 in 13. 12. 2019 ter tudi iz pojasnil zavezanca v dopisu št. 998-02-PZ/2020 z dne 16. 1. 2020 ne izhaja, da je zavezanec prosilcu poslal takšen pisni odgovor, kar pomeni, da ni ravnal v skladu z določbami ZDIJZ. Vendar pa je, upoštevaje določbo četrtega odstavka 26.a ZDIJZ in namen, zaradi katerega je zakonodajalec za postopanje poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava določil posebna postopkovna pravila, treba to pomanjkljivost postopka opredeliti kot nebistveno, saj vsebinsko na končno odločitev ne vpliva, kot to izhaja iz nadaljevanja obrazložitve te odločbe. Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da se molk organa v konkretnem primeru šteje kot zavrnilna odločba.

 

V konkretnem primeru ni sporno, da so zahtevane informacije nastale v času, ko je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom iz drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ, saj so nastale leta 2007 in 2011, kot je zavezanec pojasnil v dopisu št. 998-02-PZ/2020 z dne 16. 1. 2020. Ugotoviti pa je treba, ali zahtevane informacije sploh so informacije javnega značaja. Za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, kamor je do 21. 4. 2016 spadal tudi zavezanec v konkretnem primeru, je definicija informacije javnega značaja določena ožje, kot to velja za zavezance iz 1. člena ZDIJZ – organe javnega sektorja, ki so podvrženi določilom ZDIJZ v celoti. Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno navaja v 4.a členu:

1. informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (prva alineja prvega odstavka 4.a člena):

- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali

- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;

2. - informacija o vrsti zastopnika oz. članstvu v poslovnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora,

- informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitet člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in

- informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje (druga alineja prvega odstavka 4.a člena).

 

Iz pojasnil v vlogah prosilca in pojasnil zavezanca v dopisu št. 998-02-PZ/2020 z dne 16. 1. 2020 izhaja, da se zahteva prosilca nanaša na nakup delnic zavezanca, ki ga je opravila fizična oseba. IP je, upoštevaje zgoraj navedeno definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, ugotovil, da v konkretnem primeru očitno ne gre za informacije javnega značaja. Kot že rečeno, določba 4. člena ZDIJZ določa »informacije javnega značaja« na splošno (pri subjektih, ki so zavezanci po 1. členu ZDIJZ), določba 4.a člena ZDIJZ pa definira ta pojem za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, kamor je do 21. 4. 2016 sodil tudi zavezanec, precej ožje. Ker je določba 4.a člena ZDIJZ jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno, IP ugotavlja, da prosilec ni zahteval informacij, ki pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom spadajo v okvir definicije informacije javnega značaja in posledično zapadejo pod domet ZDIJZ.

 

Ne gre namreč za informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanašajo na izdatke ali na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta (prva alineja prvega odstavka 4.a člena). ZDIJZ sicer nima posebne definicije stvarnega premoženje, vendar pa 4.a člen govori o stvarnem premoženju poslovnih subjektov, torej tistih, pri katerih ima Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava prevladujoč vpliv, kar pomeni, da je treba glede definicije izhajati iz opredelitve, kot jo določa Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) v nadaljevanju ZSPDSLS). Takšno je tudi stališče zakonodajalca v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C).[4] V 3. členu ZSPDSLS so razloženi posamezni izrazi, tako je za stvarno premoženje navedeno, da so to nepremičnine in premičnine. Za obravnavani primer je nadalje relevantna opredelitev premoženja države in občin v Zakonu o javnih financah (v nadaljevanju ZJUF), ki v 67. členu določa, da je državno in občinsko premoženje po tem zakonu finančno in stvarno premoženje v lasti države in občin. Finančno premoženje po tem zakonu so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: kapitalske naložbe). Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine. ZUJF torej jasno loči premoženje države in občin na finančno premoženje, v okvir katerega sodijo kapitalske naložbe, in na stvarno premoženje. Glede na navedeno ni nobenega dvoma, da med stvarno premoženje, ki je zajeto pri opredelitvi pojma informacije javnega značaja v prvi alineji 4.a člena ZDIJZ, ne sodijo kapitalske naložbe (npr. delnice), posledično pa tudi ne pogodbe o prodaji le teh in s tem povezani dokumenti (npr. identifikacijski znaki instrumenta).[5]

 

Prav tako pa tudi ne gre za informacije iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ v zvezi s prejemki članov poslovodnega ali nadzornega organa, niti za podatke v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Informacij, ki jih je zahteval prosilec, v skladu s 4.a členom ZDIJZ torej pri zavezancu že pojmovno ni mogoče šteti za informacije javnega značaja, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka 1.a člena ZDIJZ in torej ne gre za informacije, za katere je zavezanec zavezan tudi v obdobju 5 let po prenehanju prevladujočega vpliva iz drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ. Zavrnilna odločba je zato v konkretnem primeru pravilna in na zakonu utemeljena.

 

Ker je IP ugotovil, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, se ni spuščal v presojo, ali zavezanec razpolaga z zahtevanimi informacijami. To vprašanje se namreč lahko postavi šele v primeru, če se ugotovi, da gre za informacije javnega značaja, ta pogoj pa v konkretnem primeru ni izpolnjen.

 

IP podredno še pripominja, da četudi bi bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da so zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, bi bilo zahtevo oziroma pritožbo treba zavrniti, ker prosilec zahteva podatke, ki se nanašajo na konkretnega posameznika. Upravno sodišče RS je namreč že večkrat zavzelo stališče,[6] da anonimizacija dokumentov ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene podatke. Pri tem IP poudarja, da dejstvo, da je prosilec sam imetnik vrednostnih papirjev, na katere se nanaša obravnavana zahteva, za odločanje v postopku po ZDIJZ ni pravno relevantno, saj se dokumenti po ZDIJZ presojajo po načelu erga omnes. Povedano drugače, za ugotovitev, ali so dokumenti (prosto) dostopne informacije javnega značaja, se presoja narava dokumenta in ne posebne okoliščine posameznega prosilca. ZDIJZ namreč ne pozna privilegiranih prosilcev, ki bi bili do določenih informacij bolj upravičeni, kot drugi. V primeru, da ima prosilec pravico dostopati do dokumentov na drugi zakonski podlagi, pa te pravice ne more »prenesti« v postopek odločanja po ZDIJZ. Zato so tudi pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na »Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank«, za konkreten postopek pravno nerelevantne.

 

Glede pritožbene navedbe prosilca, da »ima IP vse vzvode, da omenjeno situacijo, in sicer pasivnost zavezanca, preseka«, IP pripominja, da ZDIJZ ni edina podlaga, ki posameznikom omogoča seznanitev z informacijami. IP je v konkretnem primeru presojal dostop do dokumentacije na podlagi ZDIJZ zato, ker se je prosilec izrecno skliceval na navedeno zakonsko podlago. Ne glede na navedeno IP opozarja, da bi lahko prosilec pri zavezancu vložil  tudi zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki (glede na navedbe zavezanca je takšno zahtevo že vložil), pod pogojem, da so izpolnjeni vsi kriteriji iz 15. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ker je IP pritožbeni organ tudi glede seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, se glede navedenega primera v konkretni zadevi ne more podrobneje opredeliti, prav tako pa ne razpolaga z vsemi dejstvi, ki bi bila relevantna za odločitev o tovrstni zahtevi prosilca. Se bo pa IP do navedenega opredelil, če bo prosilec v zvezi s takšno zahtevo vložil pritožbo.

 

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena. Kot je pojasnjeno že zgoraj, je IP ugotovil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, vendar niso bistvene, zato je na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 


 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] https://www.kdd.si/vrednostni-papirji/iskalnik-po-vp/SI0021104052

[2] Več o tem v obrazložitvi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (točka »2.3. Poglavitne rešitve« in obrazložitev k 13. členu), katerega besedilo je določila Vlada Republike Slovenije na 27. redni seji 3. 10. 2013.

[3] Smiselno enako izhaja na primer tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1027/2010, z dne 5. 7. 2011, ki je objavljena na spletni strani: http://www.sodisce.si/usrs/odlocitve/2010040815261196/).

[4] Sprejet 3. 10. 2013 na 27. redni seji Vlade RS, EVA 2013-1711-0053.

[5] Smiselno enako stališče je IP zavzel v odločbi št. 090-216/2016 z dne 5. 1. 2017, ki jo je potrdilo tudi Upravno sodišče RS s sodbo št. I U 244/2017-41 z dne 13. 11. 2019.

[6] Npr. sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 in opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014.