Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.11.2020
Naslov: prosilec - Nacionalni inštitut za javno zdravje
Številka: 090-203/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil številna vprašanja v zvezi z amalgami in od organa zahteval vso dokumentacijo, s katero organ glede posredovanih vprašanj razpolaga. Organ je izdal odločbo, v kateri je prosilcu podal številna pojasnila in odgovore, v določenem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil. Prosilec je v pritožbenem postopku želel, da IP preveri, ali organ dejansko ne razpolaga z nobenimi dodatnimi dokumenti, ki jih prosilcu ni posredoval. IP je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno zavrnil. ZDIJZ prosilcem namreč ne nudi pravice od organa terjati odgovore na posredovana vprašanja, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljivo literaturo in dokumente, da bi ugodili želji prosilca po prejemu detajlnih in specifičnih odgovorov. Ob proučitvi zahteve prosilca, vseh pojasnil, ki jih je podal organ in spremljajoče dokumentacije, IP ni imel razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z dodatnimi dokumenti, ki jih zahteva prosilec.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-203/2020/7

Datum: 10. 11. 2020


Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 9. 2020, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-13/2018-12 z dne 28. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 13. 9. 2020 zoper odločbo organa št. 090-13/2018-12 z dne 28. 8. 2020 se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 13. 8. 2018 na organ naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je v petih točkah izrazil mnenje glede nedoslednosti in pomanjkljivosti ocene organa glede amalgama, saj naj bi po mnenju prosilca bilo v dokumentu več posploševanj, določene študije niso bile omenjene, ni razvidno katero vrsto amalgama organ ocenjuje in ni podana ali ocenjena obremenitev pacienta. Prosilec je zahtevi priložil 25 strani dolgo študijo, kateri je v vsakem odstavku dodajal številne pripombe, vprašanja, lastne ocene in mnenja z namenom, da organ besedilo popravi in posodobi. Organ je prosilcu odgovoril dne 17. 10. 2018 in 2. 11. 2018, in sicer da bodo pripombe preučili in prosilca obvestili o morebitnih spremembah dokumenta.

 

Prosilec je dne 5. 8. 2020 na organ poslal novo elektronsko sporočilo, v katerem je citiral navedbo organa z dne 2. 11. 2018, in sicer »…se bomo potrudili čimprej odgovoriti na vaše pripombe.« in navedel, da odgovora še ni prejel. V nadaljevanju je organu postavil zahtevo v 26. točkah, ki bi jo želel prejeti po ZDIJZ, in sicer:

  1. dokumentacijo in korespondenco in navedbo strokovnjakov, vezanih na zapis organa »vaše pripombe proučujemo in jih bomo posredovali strokovnjakom, ki se s tem ukvarjajo«;
  2. vezano na citat iz dokumenta organa o glifosatu iz leta 2019, ki se glasi »kot strokovnjaki za toksikološke ocene nevarnosti in tveganja menimo« navedbo kdo so NIJZ strokovnjaki za toksikološke ocene nevarnosti, ki so pripravili dokument o glifosatu in dele dokumentacije, ki prikaže imena in glavnega avtorja,
  3. vezano na strokovno stališče o amalgamih iz leta 2014, celotno dokumentacijo v zvezi s stališčem, kako je nastajalo, koliko časa, plačila zunanjim sodelavcem, razloge za objavo, razloge za uničenje, če so bili deli dokumentacije uničeni in kdaj,
  4. dokumentacijo, ki pojasni, zakaj se organu ne zdi potrebno spremljati podatkov o vrstah amalgamov, zakaj tega niso beležili v informacijskih sistemih po posameznih pacientih in zakaj organu ti podatki niso znani in kakšne izboljšave in spremembe je organ glede tega predlagal,
  5. glede citirane publikacije v prilogi, v delu, v katerem je organ leta 2018 pojasnil, da dokumentov nima, dokumentacijo o amalgamih (ime, sestava), ki so se nameščali pacientom, kdaj in od koga je organ podatke pridobil, če jih pa ni pridobil pa odgovor ali jih je skušal pridobiti, kdaj in pri komu,
  6. morebitni neobjavljen del strokovnega stališča ali drug pripadajoči dokument, ki pojasni kateri amalgam je bil ocenjen na katerem mestu,
  7. podatke o obremenitvi pacientov, ki niso omenjeni v strokovnem stališču, če jih organ nima pa informacijo ali jih je skušal pridobiti, kdaj in od koga,
  8. vezano na citirane dele elektronskega sporočila organa z dne 2. 11. 2018, odgovor ali je organ kdaj predlagal konkretne izboljšave ali spremembe v mednarodnih standardih in EU Uredbah, katere spremembe in za kateri standard, neposredno ali posredno ter tudi tekoče podatke o amalgamih uporabljenih v slovenskem zobozdravstvu,
  9. odgovor na vprašanja, ali je organ kdaj zaznal neskladnost v standardih, ali je na to kdaj koga opozoril, izdal smernice ali priporočila oz. dokument, zakaj se organu zdi določen test bolj pomemben od drugega,
  10. smernice in metodologije, ki jih je organ kdaj predlagal za varnostna preverjanja amalgamov, uporabljenih v slovenskem zobozdravstvu, katere amalgame in na kak način je preveril, na katere dejavnike vpliva se je osredotočil, kateri amalgam je identificiral kot varnostno neprimeren in kako je ukrepal,
  11. podatke za Tytin glede obremenitve pacienta z živim srebrom ob določeni velikosti zalivke, nameščanju, odstranjevanju in metodologije meritev,
  12. vezano na citat iz stališča, odgovor na vprašanje, kako pogosto do tega pride, pod kakšnimi pogoji, kakšne smernice in priporočila je organ dal zobozdravnikom,
  13. dokumentacijo glede predloga največje dovoljene obremenitve pacienta s Hg v zobozdravstvu, ločeno ob nameščanju, odstranjevanju in pri že nameščenih, in sicer glede na težo pacienta, starost, pred-obremenjenost, ali kako drugače, ali se ta omejitev preverja in kako pogosto prihaja do presežkov,
  14. vezano na dopis ministrstva; dokument, ki podrobneje specificira ali standardizira ocenjevanje varnosti amalgamov preko HBM študij ter številne podatke glede različnih obremenitev pacientov z živim srebrom,
  15. dokumentacijo ali je organ razmišljal in komu predlagal, da živega srebra v pitni vodi ne bi preverjali neposredno, bi pa pogledali lase, urin  in ocenili primernost pitne vode,
  16. dokument ali je organ razmišljal in predlagal, da bi se namesto preverjanja izdelkov samih preverjalo varnost preko HBM študij,
  17. dokumentacijo ali je organ iz svoje študije lahko ugotovil količino že akumuliranega Hg v organih in zdravstvene vidike tega za posameznega pacienta, na kakšen način in kako zanesljivo;
  18. vezano na določen citat iz stališča, odgovor ali ima organ sedaj že različne podatke podkrepljene s kliničnimi študijami;
  19. dokument o tem, da nosečnica okolje s Hg obremenjuje bolj kot ostali nosilci amalgamov in morebitna priporočila ali zavezujoče smernice glede nosečnic z že nameščenim amalgamom,
  20. vezano na citat organa in poročila, dokument s kakšnimi kliničnimi študijami ter za katere amalgame s slovenskega ali evropskega trga organ sedaj razpolaga, kako je dokazana varnost živega srebra, ki se v telesu ali možganovini akumulira,
  21. glede citata iz mnenja o glifosatu, dokumentacijo o zaznanih kršitvah in opozorilih,
  22. glede določenega stališča prosilca dokumentacijo katere sinergije so organu znane, kaj je preverjal in kaj ugotovil, kakšne napotne in smernice so glede tega podali in komu,
  23. vezano na citat iz strokovnega stališča, odgovor na kak način je organ to spremljal, koliko primerov je zabeležil za Slovenijo, katere postopke je preučil, kateri so se organu zdeli primerni in kateri ne kolikokrat se je preverjanje uporabilo v praksi in koliko preobčutljivih pacientov se je našlo,
  24. vezano na citat iz priloge, dokumentacijo kdo je po mnenju organa tisti, ki bi naj dokazoval varnost akumuliranega Hg iz amalgamov, kakšne študije je organ predlagal in komu, jih sofinanciral ali soizvajal, kaj je dokazano varna oz. škodljiva koncentracija Hg v možganovini, ali zobozdravniki amalgam takšnim pacientom odsvetujejo, kakšno stališče je organ zavzel, če se s tem vprašanjem ni ukvarjal, ga pa ima v časovnici, do kdaj in kakšne korake načrtuje,
  25. vezano na določeno spletno povezavo in citate organa - dokumentacijo vezano na amalgam pri nosečnicah in otrocih,
  26. če in kakšna obvestila glede amalgamov organ pripravlja za namestitev na vidnih mestih v zobozdravniških ordinacijah, do kdaj in katere smernice je posredoval zobozdravnikov glede obveščanja pacientov.

Prosilec glede navedenih točk zahteva uradne zaznamke, e-poštno komunikacijo znotraj organa, z zunanjimi osebami ali institucijami, zapisnike sestankov, podatke iz baz ipd. Če je postavil vprašanje, želi dokument v zvezi s tem vprašanjem. Dokumente želi prejeti v elektronski obliki kot PDF datoteke. Hkrati želi tudi odgovor in pojasnila obljubljena leta 2018.

 

Organ je zahtevo prosilca, z odločbo št. 090-13/2018-12 z dne 28. 8. 2020, delno zavrnil, in sicer je po točkah iz zahteve prosilca odločil tako, da je točko:

  1. zavrnil, ker pripombe niso bile poslane zunanjim strokovnjakom in zato niso bila izvedena nobena plačila;
  2. ugodil in  prosilcu pojasnil, da izvaja ocene skupaj z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin;
  3. delno ugodil in prosilcu podal pojasnilo, kako je nastal prispevek, da pri nastajanju ni sodeloval noben zunanji sodelavec, da podatka o času nimajo, saj je preteklo že preveč časa in kako so spremljali literaturo;
  4. delno ugodil in prosilcu podal pojasnilo, da spremljanje posameznih amalgamov ni naloga organa. Stranski učinki medicinskih pripomočkov se spremljajo v sklopu farmakovigilance, za katero je pristojen JAZMP in Center za klinično farmakologijo in toksikologijo na UKC Ljubljana. Glede obsega spremljanja storitev v zobozdravstvu so prosilca napotili na ZZZS, glede kodiranja diagnoz pa na javno dostopne Mednarodne klasifikacije bolezni;
  5. delno ugodil in prosilcu podal pojasnilo, da je organ po telefonu kontaktiral JAZMP in izvedel, da teh podatkov nimajo. Naknadno jih niso poskušali pridobiti;
  6. delno ugodil in prosilcu podal pojasnilo, da je v prispevku govora o amalgamu na splošno in ne o posameznih amalgamih;
  7. delno ugodil in prosilcu pojasnil, da prispevek organa ni enciklopedija o amalgamu ali živem srebru, zato v njem marsikatere informacije ni. Podatke, ki jih prosilec želi, lahko najde v javno dostopni strokovni literaturi;
  8. ugodil in prosilcu pojasnil, da konkretnih izboljšav v mednarodnih standardih in EU Uredbah organ ni predlagal. Za leto 2020 tudi nimajo podatkov o uporabljenih amalgamih v slovenskem zobozdravstvu;
  9. ugodil in prosilcu pojasnil, da odpadnih vod v zobozdravstvu organ ne spremlja in tudi ne določa standardov odpadnih vod iz zobozdravstva;
  10. ugodil in prosilcu pojasnil, da organ ni predlagal smernic za preverjanja amalgamov v slovenskem zobozdravstvu in ne dela bazičnih raziskav;
  11. delno ugodil in se skliceval na pojasnilo pod tč. 4;
  12. delno ugodil in prosilcu pojasnil, da na tovrstne podatke iz Slovenije organ ni naletel in dvomi, da obstajajo. Prosilcu je svetoval, da se obrne na razširjeni strokovni kolegij za zobozdravstvo, organ namreč zobozdravnikov smernic in priporočil ne daje;
  13. zavrnil in prosilcu svetoval, da se obrne na razširjeni strokovni kolegij za zobozdravstvo;
  14. ugodil in prosilcu pojasnil, da se s HBM določa celokupno izpostavljenost ne pa vira. HBM je etično in tehnično zahteven in zelo drag, povezavo z morebitnimi viri pa se lahko pridobi s statistično analizo informacij pridobljenih s ciljano anamnezo o prehrani, kraju bivanja, poklicu, življenjskih navadah ipd. Prosilcu je podal tudi dodatna pojasnila glede prve faze HBM iz leta 2007-2014;
  15. ugodil in se skliceval na pojasnilo pod tč. 14;
  16. ugodil in se skliceval na pojasnilo pod tč. 14;
  17. delno ugodil in prosilcu podal pojasnilo, da je zadeva mnogo bolj zapletena, kot si predstavlja. Živa bitja niso stroji in je potrebno zelo dobro poznati osnove farmakologije in toksikologije. Najpogostejši biološki vzorci za HBM so tisti, ki ne zahtevajo invazivnih posegov (npr. urin), za določanje koncentracij v krvi in tkivu je namreč potreben invaziven poseg odvzema vzorcev, kar bi za potrebe HBM težko opravičili. Glede forenzičnih podatkov o koncentraciji živega srebra v osrednjem živčevju, jetrih, ledvicah ipd. je organ prosilca napotil na strokovno literaturo;
  18. ugodil in se skliceval na pojasnilo pod tč. 7. Prosilcu je tudi pojasnil, da se okoljski standard nanaša na zunanji zrak. Standard za zrak v ustni votlini ne obstaja. Če ni na voljo specifičnega standarda, se je treba zadovoljiti z nadomestnim;
  19. delno ugodil in prosilcu pojasnil, da opustitev amalgama pri nosečnicah ni povezana s tem, da bi nosečnica okolje bolj obremenjevala, ampak da se zmanjša izpostavljenost ploda. Za odgovore je prosilca napotil na Strokovni kolegij za zobozdravstvo, hkrati pa pojasnil, da standardi ne obstajajo za vsak možen scenarij, saj je medicina biološka in ne tehnična znanost;
  20. zavrnil, ker organ ne dela kliničnih študij s tega področja;
  21. zavrnil, saj dokumentacije organ nima in prosilcu svetoval, da vprašanja naslovi na Ministrstvo za zdravje;
  22. delno ugodil in prosilcu pojasnil, da organ ne izvaja testiranj in da za tekoče potrebe spremlja strokovno literaturo;
  23. delno ugodil in prosilcu pojasnil, da je citat izvira iz vira, ki je naveden v prispevku, saj organ tovrstnih študij ne izvaja. Hkrati se je organ skliceval na odgovor pod tč. 4.
  24. delno ugodil in prosilcu pojasnil, da je dokazovanje varnosti medicinskih pripomočkov na strani proizvajalcev ter da povezanost dveh dejavnikov ne pomeni vzorčnosti. Podatkov o izločanju Hg pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo organ nima, predvideva pa, da je sposobnost izločanja manjša, saj so bolniki praviloma starejši ljudje, ki imajo zmanjšano funkcijo ledvic in s tem zmanjšano sposobnost izločanja;
  25. delno ugodil in prosilcu pojasnil, da podatki iz prispevka, s katerimi prosilec polemizira, so iz literature, ki je navedena v prispevku. Organ ni izvajal študij o odstranjevanju amalgamskih zalivk v različnih obdobjih nosečnosti in podal določena splošna predvidevanja;
  26. ugodil in prosilcu podal pojasnilo, da obvestil zobozdravnikom ne pripravljajo in jih tudi v preteklosti niso posredovali zobozdravnikom.

Organ je v zaključku prosilcu posredoval seznam avtorjev, ki so v zadnjem desetletju v Sloveniji pisali o glifosatu in seznam strokovnih in znanstvenih člankov v Cobissu o amalgamu in živem srebru. Hkrati je pojasnil, da je obseg pojasnil, ki jih prosilec pričakuje, tako širok, da bi zahteval nesorazmerno veliko časa in ustvarjanja dodatnih informacij ter da so pristojnosti organa mnogo manjše, kot si prosilec predstavlja. Aktivnosti na področju kemijskih dejavnikov tveganja iz okolja organ izvaja v skladu z razpoložljivimi kadrovskimi in materialnimi viri. Organ že vrsto let nima več kemijskega laboratorija, zato laboratorijskih preizkusom ne izvaja. Na precej vprašanj lahko prosilec najde odgovor v javno dostopni strokovni literaturi. Tudi v prispevku, s katerim želi polemizirati, so viri jasno navedeni in javno dostopni. Dokumentacija v obliki, v kakšni jo prosilec pričakuje, ne obstaja. Če bi se organ lotil ekstrakcije določenih odgovorov iz širših dokumentov, bi to pomenilo nesorazmerno veliko dela, kar pa ni informacija javnega značaja. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatnih pojasnil, da bi zadostil zahtevi prosilca. Organ pojasnjuje, da zahtevi prosilca po posredovanju nekaterih zahtevanih podatkov ni mogoče ugoditi, saj organ s temi podatki (ne, op. IP) razpolaga.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 13. 9. 2020 vložil pritožbo. V njej je navedel, da je zahteval dokumentacijo, organ pa mu je posredoval zgolj pojasnila. Ta so dobrodošla, vendar obstoječe dokumentacije ne nadomestijo. Ker se včasih izkaže, da organ sprva meni, da določenih dokumentov nima, vendar se nato izkaže, da jih ne žel posredovali ali da meni, da ji ni treba posredovati, zato je v točkah 1, 2, 3, 4, 9, 14, 19, 20, 21, 22, 24 in 25 mnenja, da organ ni ugotovil, ali obstaja določen dokument in želi, da slednje preveri tudi IP, glede točke 5, 7, 12 in 17 pa prosilec izrecno ni podal pritožbe, temveč zgolj dodatne pripombe, stališča in citate.

 

Po prejemu pritožbe je organ to, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal IP v reševanje, z dopisom št. 090-18/2018-15 (003) z dne 18. 9. 2020.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se prosilec pritožuje v tistih delih, v katerih je organ odločil o njegovi zahtevi podani v točkah 1, 2, 3, 4, 9, 14, 19, 20, 21, 22, 24 in 25. Preostali dokumenti, ki so bili predmet presoje organa, zato niso predmet tega pritožbenega postopka, zato je postala odločba v  preostalem delu dokončna.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP uvodoma ugotavlja, da prosilec v zahtevi sicer navaja, da zahteva dokumente in informacije po ZDIJZ, vendar je njegova zahteva očitno oblikovana v obliki vprašanj in zahtev po podaji pojasnil, mnenj, stališč in po vzpostavitvi dialoga med prosilcem in organom glede polemik, ki jih prosilec izpostavlja v povezavi z objavljenimi stališči organa in v zvezi z ostalo javno objavljeno literaturo vezano na področje amalgamov.

 

ZDIJZ prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovore na posredovana vprašanja, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljivo literaturo in dokumente, da bi ugodili želji prosilca po prejemu detajlnih in specifičnih odgovorov. Ob proučitvi zahteve prosilca, vseh pojasnil, ki jih je podal organ in spremljajoče dokumentacije, IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Iz pritožbene zahteve namreč izhaja, da je organ odgovoril na vsa sporočila prosilca in mu za vsako točko podal obširna pojasnila, kljub temu, da tega po ZDIJZ ni dolžan storiti. Iz zadeve tako izhaja, da je organ po svoji najboljši moči prosilcu ponudil odgovore in usmeritve, kaj si glede navedene problematike še lahko prebere, koga lahko še povpraša za informacije in mu posredoval tudi številne dodatne odgovore na njegova vprašanja. Iz zadeve torej ne izhaja sum, da organ razpolaga z dokumentacijo, ki je prosilcu ne želi posredovati. Tudi glede na naravo samih vprašanj je mogoče ugotoviti, da je očitno, da organ z določenimi dokumenti ne razpolaga.

 

Organ je v svoji odločbi sicer zahtevam ugodil tudi v delu, v katerem z dokumenti ne razpolaga, in sicer takrat, ko je prosilcu podal pojasnilo. Kadar organ z dokumenti ne razpolaga, bi sicer moral prosilcu izdati zavrnilno odločbo (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ), vendar je slednje le še dodatni argument, iz katerega izhaja, da je organ prosilcu želel ugoditi in mu je kljub temu, da z dokumenti ne razpolaga, podal odgovore, pojasnila in obrazložil svoje citate in stališča iz izpostavljenih člankov. Organ je na določenem mestu sicer prišel v nasprotje sam s sabo, ko je navajal razloge za neobstoj dokumentov, hkrati pa je zaključil, da zahtevi ni mogoče ugoditi, saj organ s temi podatki razpolaga. Glede na celotno obrazložitev organa je nedvomno razvidno, da je organ želel zapisati, »saj organ s temi podatki ne razpolaga«, zato je IP navedbo organa štel zgolj za lapsus.

 

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov terja pojasnila ali odgovore vezane na določeno dokumentacijo oz. trditve, od organov tudi ne terja, da s prosilcem razpravljajo in polemizirajo o njegovih stališčih glede netočnih in nepopolnih navedb v objavljeni dokumentaciji, temveč prosilcu zgolj omogoča pridobitev že obstoječih dokumentov, ki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Iz pritožbene zadeve izhaja, da prosilec ni vložil formalne zahteve, saj njegova zahteva ni vsebovala njegovega naslova, ki je obvezna vsebina same zahteve. Organ prosilca ni pozval k dopolnitvi, je pa ne glede na to zahtevo prosilca obravnaval in odločbo s pojasnili in napotili vročil prosilcu po elektronski pošti. Ker neformalne vloge ni mogoče šteti za vlogo v upravnem postopku v smislu zakona, ki ureja upravni postopek, kot taka pa tudi nima pravnega varstva, je IP v pritožbenem postopku prosilca pozval, da svojo pritožbo dopolni z navedbo svojega naslova, kar je slednji tudi storil. Ne glede na to, da je organ prosilcu vročil odločbo po elektronski pošti, je prosilec vložil pritožbo v roku 15 dni od datuma pošiljanja odločbe, zato je IP navedeno pomanjkljivost pri vročitvi štel kot nebistveno.

 

Glede na to, da dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja prosilca pri organu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka