Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 15.07.2020
Naslov: prosilec - Nacionalni inštitut za javno zdravje
Številka: 090-111/2020
Kategorija: Kršitev postopka, Državna statistika, Osebni podatek
Status: Odobreno


POVZETEK:

Organ je z delno odločbo zavrnil 1. točko prosilčeve zahteve, s katero je ta zahteval dostop do tam navedenih poročil organa. Organ je dostop zavrnil, iz razloga, ker s predmetnimi poročili ne razpolaga in pri tem za svojo odločitev ni navedel konkretnejših razlogov. IP je v pritožbenem postopku potrdil zatrjevano kršitev pravil postopka in v dopolnil postopke v katerem je ugotovil, da organ s predmetnimi poročili razpolaga, vendar se sklicuje na izjemo iz 3. in 4. točke prvega odstavka 6. čelna ZDIJZ. IP je okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti zaključil, da nobena od zatajevanih izjem ni podana, zato je pritožbi prosilca ugodil ter organu naložil posredovanje zahtevanih dokumentov v celoti.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-111/2020/7

Datum: 15. 7. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 6. 2020, zoper 1. točko izreka delne odločbe Nacionalnega inštituta za javno zdravje, (v nadaljevanju organ), št. 968-126/2020-5 (346)  z dne 17. 6. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 17. 6. 2020 se ugodi, 1. točka izreka delne odločbe Nacionalnega inštituta za javno zdravje, št. 968-126/2020-5 (346) z dne 17. 6. 2020, se odpravi in se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati dokumente, ki jih je organ ob predložitvi IP dne 10. 7. 2020 označil kot:
  • Aktivni pozitivni COVID-19_MS 12 4 2020-2.xlsx,
  • EPI CNB poročilo_12.4.2020 do 24.00.docx in
  • st. aktivnih primerov COVID 19_13.4.2020.png.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O B R A Z L O Ž I T E V :

 

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 17. 4. 2020 od organa zahteval, da mu v elektronski obliki posreduje:

 1. Poročilo NIJZ, o katerem je vlada razpravljala na seji v ponedeljek, 13. aprila, iz katerega je razvidno, da je število aktivno okuženih samo še 356, kar hkrati pomeni, da je več kot 800 okuženih že ozdravelo in druga poročila, ki jih je NIJZ pripravil in posredoval vladi RS v času med 4. marcem in 18. aprilom 2020,

2. število aktivno okuženih v domovih za ostarele,

3. število umrlih zaradi COVID-a 19 v domovih za ostarele brez pridruženih bolezni,

4. število umrlih v domovih za ostarele zaradi COVID 19 s pridruženimi boleznimi,

5. število umrlih v bolnišnicah ali drugih zdravstvenih ustanovah zaradi covida 19 brez pridruženih bolezni in število umrlih s pridruženimi boleznimi,

6. število evidentiranih okuženih in število še aktivno okuženih zaposlenih v domovih za ostarele in zdravstvenih ustanovah,

7. število okuženih s covid 19, ki so bili od 4. marca do danes 17.4.2020 iz domov za ostarele hospitalizirani,

8. število umrlih oseb zaradi gripe v Slo v letu 2020 in 2019 po mesecih in

9. število umrlih oseb v letu 2020 in 2019 zaradi gripe s pridruženimi boleznimi.

 

Organ je o 1. in 2. točki prosilčeve zahteve odločil z delno odločbo, št. 968-126/2020-5 (346)  z dne 17. 6. 2020 (izpodbijana odločba). S prvo točko izreka, je ob sklicevanju na določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, 1. točko prosilčeve zahteve zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. Z drugo točko izreka izpodbijane odločbe je ugodil 2. točki prosilčeve zahteve in mu posredoval zahtevano število aktivno okuženih v domovih za ostarele.

 

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 17. 6. 2020. Uveljavlja razlog absolutno bistvene kršitve pravil upravnega postopka in navaja, da dvom v integriteto vodenja postopka in posredovanih oziroma korektno zavrnjenih informacij javnega značaja utemeljuje že sam datum izdaje odločbe, ki datira več kot mesec po njegovi zahtevi. To namreč kaže najmanj na malomarnost in t.i. copy-paste pristop. Dalje navaja, da zavrnilna odločitev iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe ni obrazložena in utemeljena z navedbo konkretnih podatkov, ki jih zavrnjena zaprošena poročila organa vsebujejo in so hkrati izjeme od informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje zakon. Poleg tega zavrnitev posredovanja zaprošenih poročil tudi ni utemeljena z obstojem razlogov, ki onemogočajo vsaj delni dostop, na katerega se je v svoji zahtevi izrecno skliceval v primeru, da zahtevani dokumenti vsebujejo podatke, ki so po zakonu izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Zaradi odsotnosti konkretne obrazložitve, odločbe ni mogoče učinkovito preizkusiti, otežena pa je tudi učinkovita uporaba pravnega sredstva. Organu predlaga, da nezakonito odločbo v najkrajšem možnem času odpravi in prosilcu posreduje zaprošene dokumente oziroma to nezakonito odločbo nadomesti z novo zakonito in korektno, ki bo omogočala njen preizkus ter učinkovito uporabo pravnega sredstva. V primeru zavrnitve pričujoče pritožbe s strani organa, pa IP predlaga, da v postopku na pritožbeni stopnji z ogledom "in camera", ugotovi dejansko stanje in zagotovi korektno in pravočasno uresničevanje pravice dostopa do informacij javnega značaja.

 

Organ po prejemu pritožbe delne odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, po opravi predhodnega preizkusa, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 968-126/2020-7 (610) z dne 22. 6. 2020, odstopil v reševanje IP. Ob tem je navajal, da je prosilcu odgovoril na vsa vprašanja iz njegove zahteve z dne 17. 4. 2020, razen na tista, za katera je ugotovil, da podatkov nima in tista, ki po ZDIJZ niso informacije javnega značaja.

 

IP je prosilčevo pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Ker organ ob odstopu pritožbe IP ni posredoval prosilčeve zahteve z dne 17. 4. 2020, ga je IP v telefonskem pogovoru na to opozoril, pri čemer je organ pojasnil, da je v zadevi treba preveriti, ali predmetna poročila iz 1. točke prosilčeve zahteve obstajajo ali ne in če so prosto dostopni. V zvezi s tem je nastal uradni zaznamek, št. 090-11/2020/2 z dne 1. 7. 2020. Izhajajoč iz teh ugotovitev je IP s pozivom, št. 090-11/2020/3 z dne 1. 7. 2020 organ pozval, da mu, na podlagi drugega odstavka 245. člena ZUP in prvega odstavka 10. člena ZInfP, posreduje  zahtevo prosilca z dne 17. 4. in dokumente, ki so bili zahtevani s 1. točko zahteve, če z njimi razpolaga ter ga prosil, da pojasni, ali z zahtevanimi dokumenti iz 1. točke prosilčeve zahteve z dne 17. 4. 2020 razpolaga in zakaj ne; oziroma če z njimi razpolaga ali meni, da so prosto dostopne informacije javnega značaja in zakaj ne.

 

Organ je na poziv IP odgovoril z dopisom, št. 968-126/2020-9 z dne 3. 7. 2020 v katerem je navajal, da poročila, ki jih je prosilec zahteval s 1. točko zahteve z dne 17. 4. 2020, predstavljajo izjemo po 3. in 4. točki 6. člena ZDIJZ, zato teh poročil ni mogel posredovati prosilcu. Dalje je navajal, da bo ta poročila posredoval IP najkasneje do 10. 7. 2020, ko bodo zaradi svoje kompleksnosti pripravljena za odpremo. Dopisu je priložil  zahtevo prosilca z dne 17. 4. 2020, elektorsko komunikacijo med organom in prosilcem in nekatere podatke, ki se nanašajo na ostale točke prosilčeve zahteve.  

 

Dne 10. 7. 2020 je organ IP posredoval dopis, št. 968-126/2020-10 z dne 9. 7. 2020 z manjkajočo dokumentacijo. V njem je navajal, da so podatki, ki jih organ redno spremlja in posreduje vladi, dostopni tudi na spletni strani organa na povezavi https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19. Podatki pa so razvidni iz tabele, ki je na dnu te strani. Ti podatki se dnevno ažurirajo, iz njim pa lahko vsak posameznik izračuna okvirno število okuženih na določen dan. Glede na to, organ navaja, da so v poročilu z dne 13. 4. vključeni podatki, ki jih do tega datuma lahko pogledate v zgoraj omenjeni datoteki. Dalje organ citira vsebino sporočila, ki ga je 13. 4. 2020 posredoval na listo prejemnikov in se nanaša na podatke o številu okuženih na tisti dan. Na koncu organ zaključi, da je prosilec ves čas imel dostop do podatkov, ki so javnega značaja, a je želel, da mu jih posreduje organ. Navajal je še, da prosilcu niso bili posredovani le podatki, ki se nanašajo na osebe v DSO (Dom za ostarele), in sicer podatki, ki se nanašajo na 5 ali manj oseb in bi tako bilo ogroženo varstvo osebnih podatkov.

 

Pritožba je utemeljena.

 

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Z izpodbijano delno odločbo je organ odločil o 1. in 2. točki prosilčeve zahteve z dne 17. 4. 2020 in pri tem dostop do dokumentov iz 1. točke zahteve zavrnil, iz razloga ker z njimi ne razpolaga (1. točka izreka delne odločbe, št. 968-126/2020-5 (346)  z dne 17. 6. 2020 ). Prosilec je s pritožbo izpodbijal takšno odločitev organa iz razloga absolutno bistvenih kršitev določb postopka, saj izpodbijana odločba ni obrazložena in se je zato ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Glede na navedeno IP najprej ugotavlja, da je predmet presoje tega pritožbenega postopka pravilnost in zakonitost odločitev organa glede dostopa do dokumentov iz 1. točke prosilčeve zahteve, torej dostop do Poročila organa, o katerem je Vlada RS razpravljala na seji v ponedeljek, 13. aprila, iz katerega je razvidno, da je število aktivno okuženih samo še 356, kar hkrati pomeni, da je več kot 800 okuženih že ozdravelo in druga poročila, ki jih je organ  pripravil in posredoval Vladi RS v času med 4. marcem in 18. aprilom 2020. Ker so predmet tega pritožbenega postopka torej zgolj dokumenti iz 1. točke prosilčeve zahteve, so vse navedbe in dokazila organa v zvezi z ostalimi podatki, ki jih je organ posredoval IP, za ta postopek neupoštevne.

 

V zadevi je nesporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da predmetni dokumenti izvirajo iz njegovega delovnega področja.

 

Ker pa je organ v izpodbijano delni odločbi dostop do predmetnih dokumentov zavrnil, ker z njimi ne razpolaga, v dopisu, št. 968-126/2020-9 z dne 3. 7. 2020 pa navajal, da ti niso informacija javnega značaj, ker predstavljajo izjemo po 3. in 4. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je v zadevi sporno, ali organ s predmetni dokumenti razpolaga in če, ali so prosto dostopni ali ne.

 

IP se strinja s pritožbenimi navedbami, da je organ s tem, ko se je v delni odločbi zgolj skliceval na določbe 4. člena ZDIJZ in z ničemer ni obrazložil svoje odločitve glede zavrnitve dostopa do zahtevanih dokumentov, storil absolutno bistveno kršitev iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Če organ v obrazložitvi ne navede razlogov za svojo odločitev in se zgolj sklicuje na zakonska določila,  se odločbe ne da preizkusiti, zato obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu).

 

Glede na ugotovljeno bistveno kršitev postopka je IP, skladno z določbo prvega odstavka 251. člena ZUP, dopolnil postopek in ugotavljal, ali organ s predmetnimi dokumenti razpolaga ali ne. Organ je IP že v telefonskem pogovoru (Uradni zaznamek, št. 090-11/2020/2 z dne 1. 7. 2020) pojasnil, da ne ve, če predmetna poročila obstajajo ali ne, in da so zato zahtevo v tem delu zavrnili. Po tem, ko je IP pojasnil, da mora organ v primeru, da z njimi razpolaga, odločiti o dostopu do teh dokumentov in je bil s tem namenom organu poslan dopis IP, št. 090-111/2020/3 z dne 1. 7. 2020, je organ v dopisu, št. 968-126/2020-9 z dne 3. 7. 2020 navajal, da ta poročila niso informacije javnega značaja, ker predstavljajo izjemo po 3. in 4. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in obljubil, da jih bo IP posredoval takoj, ko bodo pripravljena za odpremo. To je storil dne 10. 7. 2020 in z dopisom, št. 968-126/2020-10 z dne 9. 7. 2020 IP med drugim posredoval tudi dokumente, ki jih je poimenoval  »Aktivni pozitivni COVID-19_MS 12 4 2020-2.xlsx«, »EPI CNB poročilo_12.4.2020 do 24.00.docx« in »st. aktivnih primerov COVID 19_13.4.2020.png«. V zvezi z njimi je organ IP v telefonskem pogovoru (Uradni zaznamek, št. 090-111/2020/6 z dne 14. 7. 2020) pojasnil, da ti predstavljajo dokumente, ki jih je organ prepoznal koz zahtevane s 1. točko prosilčeve zahteve z dne 17. 4. 2020.

 

Iz zgornjih ugotovitev je IP zaključil, da je organ v izpodbijani delni odločbi napačno ugotovil dejansko stanje, ko je navajal, da z dokumenti, ki so predmet 1. točke prosilčeve zahteve, ne razpolaga. Kot dokumenti, ki so predmet 1. točke prosilčeve zahteve, je organ prepoznal dokumente »Aktivni pozitivni COVID-19_MS 12 4 2020-2.xlsx«, »EPI CNB poročilo_12.4.2020 do 24.00.docx« in »st. aktivnih primerov COVID 19_13.4.2020.png«, ki jih je posredoval IP, torej z njimi nedvomno razpolaga. IP ni našel razlogov, da ne bi verjel organu, da ne razpolaga še s katerimikoli drugimi dokumenti, ki bi jih lahko prepoznal kot dokumente iz 1. točke prosilčeve zahteve. Organ je pojasnil, da so podatki, ki ji dnevno spremlja in posreduje vladi, dostopni tudi na spletni strani organa, o čemer se je IP prepričal s pregledom navedene spletne povezave[1]. Ob tem pa IP še pojasnjuje, da je v postopkih dostopa do informacij javnega značaja prosilec upravičen pridobiti prosto dostopne dokumente, s katerimi organ v času odločanja razpolaga, medtem ko organ za potrebe postopka po ZDIJZ ni dolžan ustvarjati posebnih analiz in izdelovati novih dokumentov. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ namreč izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolagajo. Poleg tega pa pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Postopek po ZDIJZ namreč ne more predstavljati instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

 

Glede na ugotovitev dejanskega stanja s strani IP v dopolnilnem postopku, da organ razpolaga s tremi, zgoraj navedenimi dokumenti, ki so predmet 1. točke prosilčeve zahteve, je IP v nadaljevanju moral presoditi, ali so citirani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja. Čeprav obrazložitev izven odločbe, ne more biti predmet pritožbene presoje, je IP presojo glede izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja opravil na podlagi presoje materialnega prava po uradni dolžnosti in ob dejstvu, da je organ v dopisu, št. 968-126/2020-9 z dne 3. 7. 2020 dostop do treh dokumentov zavrnil s sklicevanjem na izjemo iz 3. in 4. točke prvega dostavka 6. člena ZDIJZ. Organ sicer v citiranem dopisu za svojo odločitev ni podal konkretnejših razlogov, česar ni storil niti kasneje, v dopisu, št. 968-126/2020-10 z dne 9. 7. 2020, s katerim je te dokumente posredoval IP kot manjkajočo dokumentacijo, tega pa tudi ni izpostavil v telefonskem razgovoru z IP (Uradni zaznamek, št. 090-111/2020/6 z dne 14. 7. 2020).

 

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

 

Poleg ZVOP-1 se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji neposredno uporablja Splošna uredba o varstvu podatkov[2]. Ker na nacionalnem nivoju zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Z vpogledom v predmetne tri dokumente je IP ugotovil, da ti ne vsebujejo osebnih podatkov posameznikov, saj gre zgolj za statistične, številčne podatke o številu okuženih, ki ob izostanku drugih podatkov ne določajo posameznika, kar pomeni, da ne ustrezajo definiciji osebnega podatka iz Splošne uredbe o varstvu podatkov. Glede na navedeno IP ugotavlja, da v zvezi s predmetnimi tremi dokumenti niso izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Po 4. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah skladno z zakonom, ki ureja dejavnost državne statistike.
Zakon, ki ureja dejavnost državne statistike, je ZDSta[3], ki v 2. členu kot eno izmed temeljnih načel delovanja organa navaja načelo statistične zaupnosti. Varovanje informacij v sistemu državne statistike je tudi eno izmed mednarodnih strokovnih priporočil za izvajanje državne statistike, in sicer je določeno kot 5. načelo Kodeksa ravnanja evropske statistike (Evropska komisija, 2005 in prenovljen 2011) in 6. načelo Temeljnih načel za delovanje uradnih statističnih institucij (Združeni narodi, 1992).

 

Določba 2. odstavka 1. člena ZDSta navaja, da zagotavlja državna statistika organom in organizacijam javne uprave, gospodarstvu in javnosti podatke o stanju in gibanjih na ekonomskem, demografskem in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov. Po določbi 1. odstavka 3. člena ZDSta opravlja osnovne naloge pri izvajanju dejavnosti državne statistike Statistični urad Republike Slovenije, pri tem pa mu med drugim pomagajo izvajalci nacionalnega programa statističnih raziskovanj in poročevalske enote.


Bistvo izjeme iz 4. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotavljanje zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah, kadar gre za opravljanje statističnega raziskovanja skladno z določbami ZDSta. Predmetna izjema se torej nanaša na poročevalske enote, ki so, skladno z 4. členom ZDSta, nosilci uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov (evidence, registri, baze podatkov itd.) ter fizične in pravne osebe, ki so s programom statističnih raziskovanj določeni kot dajalci podatkov Statističnemu uradu RS. Tako pridobljenih podatkov Statistični urad ne sme posredovati drugim uporabnikom podatkov v obliki oz. na način, ki omogoča identifikacijo poročevalske enote, na katero se podatki nanašajo.

 

V konkretnem primeru predmetni trije dokumenti ne predstavljajo podatkov poročevalskih enot Statističnemu uradu, ampak gre za podatke, ki jih zbira organ in jih kot take posreduje na splet oziroma drugim organom (npr. Vladi RS), zato izjema iz 4. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne pride v poštev.

 

Glede na vse navedeno je IP zaključil, da v zvezi z predmetnimi dokumenti niso izpolnjeni pogoji za obstoj izjem iz 3. in 4. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Upoštevajoč to ugotovitev v dopolnilnem postopku, je IP, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, odpravil 1. točko izreka delne odločbe organa in s svojo odločbo sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 


[1] https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19

[2] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 127, 23. 5. 2018).

[3] Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01.