Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.01.2009
Naslov: Prosilec - MORS
Številka: 021-73/2008/4
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Arhivsko gradivo
Status: Zavrnjeno


Številka: 021-73/2008/4
Datum: 06.01.09

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A,  v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ... (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-19/2008-4 z dne 27. 05. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo



ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca se zavrne.  
2.    V prostopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je pri organu dne 15. 5. 2008 vložil zahtevo za vpogled in fotokopiranje vseh dokumentov, zadev, dosjejev, registrov, evidenc ali drugega dokumentarnega gradiva, ki so nastali pri organu samem ali kateremkoli organu, ki je predhodnik organa in je pred nastankom organa opravljal njegove naloge in se nanašajo na:
1.    odprodajo, brezplačno prepustitev ali izposojo orožja in druge vojaške opreme, ki ga je v Republiki Sloveniji zapustila Jugoslovanska ljudska armada po svojem odhodu oktobra 1991, kakor tudi glede tistega, ki so ga slovenski varnostni organi od JLA na kakršen koli način pridobili že med osamosvojitveno vojno, in sicer kupcem oz. prejemnikom s teritorija katere koli nekdanje jugoslovanske republike ali avtonomne pokrajine,
2.    transporte orožja čez ozemlje Republike Slovenije med leti 1990 in 1994 (npr. dovoljenje za tranzit, uvoz, izvoz,..),
3.    nakupe orožja in druge vojaške opreme v tujini,
4.    prodajo v tujini kupljenega orožja katerikoli nekdanji jugoslovanski republiki ali avtonomni pokrajini med majem 1990 in marcem 1994,
5.    dokumente, nastale v preiskavah ipd. v okviru organa, kakor tudi v sodelovanju z drugimi organi,
6.    in druge dokumente, ki so nastali glede orožja, pridobljenega od JLA, nakupov, prodaje oz. prometa z orožjem med majem 1990 in marcem 1994.

Prosilec je obenem še navedel, da je organ v podobni zahtevi že odločil z odločbo št. 090-4/2008-3, vendar meni, da ni bilo ugotovljeno resnično dejansko stanje, saj kaže, da je organ določene dokumente (na katere se je zahteva nanašala) v zadnjem letu posredoval parlamentarni komisiji, ki preiskuje nakup oklepnikov 8x8 in orožarske posle med letoma 1991 in 1993.

V zvezi z zahtevo prosilca je organ dne 27. 5. 2008 izdal odločbo št. 090-19/2008-4, s katero je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na orožje, pridobljeno od JLA, na nakup orožja v obdobju od maja 1990 do marca 1994 in na promet z navedenim orožjem, zavrgel, v delu, ki se nanaša na vpogled v dokumente, nastale v preiskavah na temo pridobljeno orožje in promet z njim od leta 1990 do 1994, pa je organ zahtevo zavrnil.  

Glede dela zahteve, ki jo je organ zavrgel, v obrazložitvi odločbe pojasnjuje, da je, v skladu s četrtim odstavkom 129. čl. ZUP, najprej preizkusil zahtevek in ugotovil, da je bilo o tej upravni zadevi, na prosilčevo predhodno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 18. 1. 2008, z zavrnilno odločbo št. 090-4/2008-10 z dne 27. 3. 2008, že formalno pravnomočno odločeno. Obenem je organ ugotovil, da se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira sedanji zahtevek prosilca, od izdaje odločbe v prejšnjem postopku do danes, nista spremenila, tako da organ nima razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku. Zaradi navedenega je zahtevo prosilca v tem delu zavrgel.

V delu, v katerem je zahtevo prosilca zavrnil, organ pojasnjuje, da je najprej preveril, ali gre za informacije javnega značaja. Ugotovil je, da so dokumenti, ki so predmet zahteve, na podlagi Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS; št. 30/2006, v nadaljevanju ZVDAGA) in v skladu s 55. členom Uredbe o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Ur. l. RS, št. 86/2006), ki določa načela in merila za vrednotenje dokumentarnega gradiva, proglašeni za arhivsko gradivo. Del zahtevanega arhivskega gradiva je bil v preteklosti dostopen upravičenim osebam zaradi opravljanja njihovih nalog. Rokovanje z gradivom pa ne vpliva na status gradiva kot takega. Arhivsko gradivo je kulturni spomenik, zato vedno ohranja isti status. Zanj veljajo določila ZVDAGA, ZDIJZ pa le v delu, ki določa, da arhivsko gradivo ni informacija javnega značaja. Ker torej zahtevana dokumentacija sodi med arhivsko gradivo, je organ zahtevo prosilca, v skladu z 2. tč. 4. čl. ZDIJZ, zavrnil.

Na zavrnilno odločbo organa je prosilec dne 18. 6. 2008  vložil pritožbo. Navaja, da nekatere informacije kažejo na to, da organ gradiva, na katerega se je nanašala njegova zahteva za dostop z dne 18. 1. 2008, ni predal Arhivu RS oz. ga ni označil kot arhivsko gradivo, saj je določeno gradivo v zadnjem letu posredoval »Preiskovalni komisiji za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi pogodbe o nakupu pehotnih bojnih oklepnih vozil – srednjih oklepnih kolesnih vozil 8x8, zaradi suma, da je posel politično dogovorjen, voden netransparentno in da je negospodaren ter zaradi suma o prisotnosti klientelizma in korupcije in za ugotovitev suma o neposredni ali posredni povezavi med sedanjimi in nekdanjimi akterji ter nosilci javnih funkcij z orožjem v obdobju od 1991 do 1993, zaradi česar prosilec meni, da dejansko stanje ni bilo ugotovljeno celovito. Glede zavrnitve dela zahteve prosilec z isto utemeljitvijo predlaga, da se ugotovi, ali obrazložitev organa ustreza dejanskemu stanju. Prosilec še dodaja, da gre za zgodbo, ki je vsekakor, žal, postala ena ključnih političnih afer, zato meni, da je kakršnakoli uvrstitev v zbirke ali oznaka, ki javnosti onemogoča dostop do dokumentov, ki bi sicer lahko bili dokaz v kazenskem postopku ali oblikovanje lastnega mnenja o tedanjih dogodkih in vpletenosti nosilcev javnih funkcij v le – te, v nasprotju z demokratičnimi normami. Obrazložitev na 444 straneh je na voljo v knjigi Kaj nam pa morete!: Od trgovine z orožjem do Depale vasi.

Organ je pritožbo prosilca dne 24. 6. 2008 odstopil v obravnavo Pooblaščencu. V spremnem dopisu pojasnjuje, da izpodbijane odločbe ne namerava nadomestiti z novo, saj se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se pritožba opira, od izdaje prvostopenjske odločbe, nista spremenila. Prav tako pritožba ne vsebuje novih dejstev oziroma dokazov, tako da ni razloga za sprejem drugačne odločitve. Glede navedb prosilca v pritožbi pod točko I in II organ dodatno pojasnjuje, da je bilo ugotovljeno, da so dokumenti, ki so predmet zahteve, na podlagi Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, proglašeni za arhivsko gradivo. To dokazujeta priloženi kopiji dopisov Arhiva Republike Slovenije št. 62510-20/2006/4 z dne 20. 11. 2007 in št. 62510-20/2006/9 z dne 12. 2. 2008. Organ ob tem navaja, da je bil del zahtevanega gradiva v preteklosti res večkrat posredovan in dostopen upravičenim osebam zaradi opravljanja njihovih nalog, da pa rokovanje z gradivom ne vpliva na status gradiva kot takega. Arhivsko gradivo postane, po proglasitvi s strani ustrezne komisije, imenovane pri Arhivu Republike Slovenije, kulturni spomenik, zato vedno, ne glede na to, komu in kako se ga posreduje, ohranja isti status. Zanj veljajo določila ZVDAGA, ZDIJZ pa le v delu, ki določa, da arhivsko gradivo ni informacija javnega značaja. Ker torej zahtevana informacija sodi med arhivsko gradivo, organ vztraja pri odločitvi, da je treba dostop, v skladu z drugo točko 4. čl. ZDIJZ, zavrniti. K točki III navedb prosilca v pritožbi organ dodatno pojasnjuje, da je narava gradiva, ki nastaja pri organu, predvsem tistega, ki se nanaša na obrambo in varnost države, v skladu s pravili arhivske stroke, praviloma arhivskega značaja, kar pomeni, da tovrstni dokumenti ne nastajajo nikjer drugje in jih je treba ohraniti za zanamce, in sicer, če je le mogoče, v izvirniku. Po mnenju organa je zakonodajalec arhivsko gradivo iz sistema ZDIJZ izločil zato, ker so določila ZDIJZ o dostopnosti praviloma strožja, kot določa ZVDAGA. Za gradivo, ki je opredeljeno kot arhivsko gradivo namreč velja, da mora, ker gre za del kulturen dediščine, ostati v izvorni obliki, kar pa ne pomeni, da je nedostopno javnosti. Šele kadar govorimo o arhivskem gradivu, ki vsebuje podatke, ki se nanašajo na državno in javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države in katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko povzročilo škodljive posledice za varnost države, postane to gradivo dostopno, praviloma najkasneje 40 let po nastanku. Dokumenti, ki so predmet zahteve, izpolnjujejo te pogoje in bodo zato, do poteka ustreznega časa, nedostopni širši javnosti. Predmetno gradivo, tudi dokumenti nastali v preiskavah na temo pridobljeno orožje in promet z njim od leta 1990 do 1994, je bilo izdelano v preteklosti in zato sodi v arhiv. Obenem pa je treba upoštevati dejstvo, da je pri preiskovanju aktivnosti tedanjega časa, nastalo izredno malo dokumentov z novimi informacijami, večinoma so bili izdelani spremni dopisi, s katerimi se je originalno gradivo  posredovalo med upravičenimi osebami. Vsi ti pa, zaradi tematskih sklopov oziroma dosjejev, v skladu s pravili poslovanja z dokumentarnim gradivom, sodijo skupaj in predstavljajo arhivsko gradivo, kot zapis nekega časa. Tako navedba pritožnika, da se za opredelitvijo predmetnega dokumentarnega gradiva kot »arhivskega gradiva«, skriva namen onemogočanja dostopa do dokumentacije, ne zdrži. Organ je dopisu priložil tudi dokumentacijo, nastalo v postopku po ZDIJZ, in sicer dokumente pod zap. št. 090-4/2008-1, 3, 8, 10; 090-19/2008-1, 4, 5 in 6, v izvirniku ter 625-2/2007-1 in 625-2/2007-4, v obliki fotokopije.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 4. 11. 2008 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.  

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil, da je »prejšnji« zakon o varstvu arhivsega gradiva predvideval, da je pri organu posebna ekspozitura Arhiva RS. Organ je v skladu s tem zakonom v svojih prostorih nudil varovanje in fizičen prostor za dokumente, ki so sicer že del arhivskega gradiva. Nov zakon o varstvu arhivskega gradiva tega več ne predvideva, vendar Arhiv RS trenutno, zaradi varstva tajnih podatkov (za katere velja zakon o tajnih podatkih), teh dokumentov ne more prevzeti, ker nima ustreznih prostorov in sistema varovanja. Organ je pojasnil, da trenutno hrani vse tajne dokumente, ki so del arhivsega gradiva, saj arhiv teh dokumentov ne prevzema. Predmet zahteve prosilca je dokumentacija, ki je že odbrana kot arhivsko gradivo in tudi označena kot taka. Hrani se ločeno od ostalega dokumentarnega gradiva, ki je del stalne oziroma tekoče zbirke. Glede navedb prosilca, da ne gre za arhivsko gradivo, ker je bilo gradivo vmes posredovano preiskovalni komisiji za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvdebi pogodbe o nakupu pehotnih bojnih vozil, je organ pojasnil, da samo zaradi dejstva, da je bil tej parlamentarni komisiji posredovan del arhivskega gradiva, to ne pomeni, da je gradivo izgubilo status arhivskega gradiva. Organ je še dodal, da v zvezi s predmetnim gradivom pri organu ni bilo nobenih novih postopkov, člani parlamentarne skupine so si gradivo pri organu ogledali in potem zahtevali nekaj dokumentov za razjasnitev zadeve. Organ je poudaril, da je bilo gradivo, ki je predmet zahteve prosilca, kot arhivsko gradivo odbrano pri organu na podlagi strokovnih navodil Arhiva RS. Po navodilih komisije Arhiva RS je organ to gradivo odbral in ga proglasil za arhivsko gradivo. Gradivo je fizično odbrano in pripravljeno da ga organ kadarkoli, ko bo Arhiv RS izpolnil pogoje po zakonu o tajnih podatkih ali to od organa zahteval, izroči v hrambno Arhiva RS. Organ je še pojasnil, da je vse gradivo, ki ga zahteva prosilec, označeno kot tajno gradivo in tudi že preoznačeno v skladu z novim Zakonom o tajnih podatkih, pri čemer dokumenti nosijo različne stopnje tajnosti.

Pritožba  ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1.    Del zahteve prosilca, ki jo je organ zavgel

Organ je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na dokumente glede orožja, pridobljenega od JLA, na nakup orožja v obdobju od maja 1990 do marca 1994 in na promet z navedenim orožjem, zavrgel z obrazložitvijo, da je bilo o tej upravni zadevi, z zavrnilno odločbo št. 090-4/2008-10 z dne 27. 3. 2008, že formalno pravnomočno odločeno. Obenem je organ ugotovil, da se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira sedanji zahtevek prosilca, od izdaje odločbe v prejšnjem postopku do danes, nista spremenila, tako da organ nima razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku. Prosilec se je v pritožbi skliceval na dejstvo, da nekatere informacije kažejo, da organ gradiva, na katerega se je nanašala njegova zahteva z dne 18.1. 2008, ni predal Arhivu RS oz. ni označil kot arhivsko gradivo, zaradi česar prosilec meni, da dejansko stanje v odločbi št. 090-4/2008-10 z dne 27. 3. 2008 ni bilo ugotovljeno celovito.

Pooblaščenec ugotavlja, da pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena. Prosilec se zoper odločbo organa v tem delu pritožuje zaradi nepopolno oz. zmotno ugotovljenega dejanskega stanja v odločbi št. 090-4/2008-10 z dne 27. 3. 2008, ki je že pravnomočna. Pritožbeni razlog zmotno oz. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja bi prosilec, v skladu z določbo 1. odstavka 237. čl. ZUP, lahko uveljavljal v pritožbi zoper odločbo št. 090-4/2008-10 z dne 27. 3. 2008. Ker prosilec pritožbe zoper navedeno odločbo ni vložil, je odločba postala pravnomočna in zoper njo pritožba ni več mogoča. Prosilec pa v zahtevi z dne 5. 6. 2008 ne pojasnjuje, v čem je dejansko stanje drugačno, kot je bilo v času, ko je organ izdal odločbo št. 090-4/2008-10 z dne 27. 3. 2008, na podlagi njegove zahteve  z dne 17. 1. 2008. Spremenjeno dejansko stanje namreč pomeni, da je v času od izdaje prve odločbe do vložitve nove zahteve prišlo do novih oz. spremenjenih okoliščin, ki jih v času izdaje prvotne odločbe ni bilo in ki bi lahko vodile do tega, da bi organ izdal drugačno odločbo. Prosilec spremenjenih dejanskih okoliščin ne zatrjuje, prav tako pa jih ni ugotovil Pooblaščenec. Pri organu je namreč vpogledal v spis pritožbene zadeve št. 090-4/2008 in ugotovil, da je bilo gradivo, ki ga je prosilec zahteval v zahtevi z dne 17. 1. 2008, kot arhivsko gradivo proglašeno že z dopisom Arhiva Republike Slovenije št. 62510-20/2006/4 z dne 20. 11. 2007 in da ima status arhivskega gradiva še danes. Dejansko stanje se torej od časa, ko je prosilec vložil prvo zahtevo (18. 1. 2008) do vložitve njegove ponovne zahteve (19. 5. 2008) ni spremenilo. Prav tako se v tem času ni spremenila pravna podlaga.  

129. čl. ZUP med drugim določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če ugotovi, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je v tem delu zahtevo prosilca zavrgel. Razlogi, na katere se sklicuje prosilec, namreč ne predstavljajo spremenjenega dejanskega stanja, na podlagi katerega bi organ lahko izdal drugačno odločbo in zahtevi prosilca ugodil. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

2.    Del zahteve prosilca, ki jo je organ zavrnil

 2. 1 Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).     

Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva).

Organ je v skladu s 14. in 35. členom Zakona o državni upravi (Ur.l. RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami), organ državne uprave in kot tak sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.

Organ se je pri zavrnitvi zahteve skliceval na dejstvo, da dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, predstavljajo arhivsko gradivo. Po 2. odstavku 4. člena ZDIJZ arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja. V nadaljevanju se je Pooblaščenec tako moral najprej opredeliti glede vprašanja, ali zahtevane informacije sploh predstavljajo informacije javnega značaja. Po določbi 2. odst. 4. čl. ZDIJZ arhivsko gradivo namreč ne predstavlja informacije javnega značaja.  

Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da dokumenti, ki jih zahteva, ne predstavljajo arhivskega gradiva, med drugim tudi zato, ker so bili vmes v obravnavo posredovani pristojni preiskovalni komisiji Državnega zbora RS.

Z vpogledom v dokumente zadeve (dopis Arhiva RS organu št. 62510-20/2006/4 z dne 20. 11. 2007 in dopis Arhiva RS organu št. 62510-20/2006/9 z dne 12. 2. 2008) je Pooblaščenec ugotovil, da je bilo gradivo, ki ga zahteva prosilec, s strani Arhiva RS v celoti proglašeno za arhivsko gradivo. Po navedbah organa na ogledu in camera je gradivo, ki ga je zahteval prosilec, odbrano kot arhivsko gradivo in tudi označeno kot tako ter se hrani ločeno od ostalega dokumenatrnega gradiva, ki je del stalne oziroma tekoče zbirke dokumentarnega gradiva pri organu. Organ je to gradivo odbral po navodilih komisije Arhiva RS. Pooblaščenec je tudi ugotovil, da v zvezi z gradivom, ki je bilo posredovano članom parlamentarne preiskovalne skupine, pri organu ni bil začet noben nov postopek oz. ni bila odprta nobena nova zadeva, kar pomeni, da predmetno gradivo ni izgubilo statusa arhivskega gradiva. Organ je Pooblaščencu obenem pojasnil, da je predmetno gradivo odbrano in hranjeno ločeno ter pripravljeno, da ga organ kadarkoli izroči pristojnemu arhivu.

Pooblaščenec je v postopku ugotovil, da so dokumenti, ki jih zahteva prosilec, arhivsko gradivo. Arhivsko gradivo pridobi svoj status z dnem odbire s strani Arhiva RS, kar izhaja iz 34. člena veljavnega Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS, št. 30/06, v nadaljevanju ZVDAGA). Navedeni pogoj je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilec, izpolnjen, kar izhaja iz dopisov Arhiva RS št. 62510-20/2006/4 z dne 20. 11. 2007 in št. 62510-20/2006/9 z dne 12. 2. 2008, iz katerih sledi, da je Arhiv RS gradivo, ki ga zahteva prosilec, odbral od ostalega dokumentarnega gradiva pri organu in ga razglasil za arhivsko gradivo. Po 38. členu ZVDAGA je javno arhivsko gradivo last Republike Slovenije, ki ga, upoštevaje 36. členu navedenega zakona, hrani pristojni arhiv. Glede na ugotovljeno gre zaključiti, da organ zgolj hrani arhivsko gradivo v imenu in za račun Arhiva RS. Organ je Pooblaščencu namreč pojasnil, da je prosilec zahteval dokumente, ki so po zakonu o tajnih dokumentih označeni kot tajni, zato se za njihovo hrambo zahtevajo posebni pogoji. Ker Arhiv RS Arhiv RS trenutno, zaradi varstva tajnih podatkov, teh dokumentov ne more prevzeti, ker nima ustreznih prostorov in sistema varovanja, organ hrani vse tajne podatke, ki so del arhivskega gradiva, saj arhiv teh dokumentov ne prevzema. Da je glede varovanja arhivskega gradiva, ki vsebuje tajne podatke, pri  organu veljal poseben režim, izhaja tudi iz Zakona o arhivskem gradivu in arhivih (Ur. l. RS, št. 20/97, v nadaljevanju ZAGA), ki je v  3. odst. 8. čl. določal, da v ministrstvu, pristojnem za obrambo (torej pri organu), deluje enota Arhiva Republike Slovenije, ki varuje javno arhivsko gradivo tega ministrstva in obrambnih sil Republike Slovenije. Upoštevaje navedeno je bila pri organu enota arhiva, ki je kot pristojni arhiv hranila arhivsko gradivo organa. Zgolj dejstvo, da organ Arhivu RS fizično še ni izročil dokumentacije, ki je predmet zahteve prosilca, torej ne pomeni, da ne gre za arhivsko gradivo, saj organ hrani to gradivo v imenu in za račun Arhiva RS. Navedeno pomeni, da je z navedenim arhivskim gradivom pristojen razpolagati zgolj Arhiv RS, in ne več organ. To gradivo je tako izločeno iz dometa informacij javnega značaja, saj 2. odst. 4. čl. ZDIJZ določa, da arhivsko gradivo ni informacija javnega značaja.

Pooblaščenec v zvezi s tem pojasnjuje, da ugotovitev, da gre pri dokumentih, ki jih zahteva prosilec, za arhivsko gradivo, ne pomeni, da ti dokumenti niso prosto dostopni. ZVDAGA namreč v 6. členu ureja načelo dostopnosti, iz katerega med drugim izhaja, da mora biti arhivsko gradivo ves čas trajanja hrambe dostopno pooblaščenim uporabnikom. Obenem 1. odst. 63. člen ZVDAGA določa, da  je javno arhivsko gradivo v arhivih, na podlagi pisne zahteve, za uporabo ali preko objave na svetovnem spletu, dostopno vsakomur. Zahteva za uporabo, o kateri mora odločiti Arhiv RS (in ne organ, ki zgolj hrani to gradivo), mora vsebovati osebno ime oziroma naziv osebe in njeno uradno dodeljeno identifikacijsko oznako, namen uporabe gradiva ter druge podatke, potrebne za dostop do gradiva. Po 65. čl. ZVDAGA javno arhivsko gradivo, ki vsebuje podatke, ki se nanašajo na državno in javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države ter njene gospodarske interese ter poslovne in davčne skrivnosti in katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko povzročilo škodljive posledice za varnost države in drugih oseb ter njihove interese, postane dostopno za uporabo praviloma najkasneje 40 let po nastanku. Ne glede na navedeno pa je, upoštevaje 66. člen ZVDAGA, ta rok pod določenimi pogoji mogoče skrajšati, med drugim tudi, če je uporaba javnega arhivskega gradiva neizogibno potrebna za dosego predvidenega znanstvenega cilja ter javni interesi prevladujejo nad interesi, ki jih je treba varovati zlasti glede varstva osebnega in družinskega življenja posameznikov. O izjemnem skrajšanju roka nedostopnosti odloči Vlada Republike Slovenije na predlog uporabnika ter na podlagi mnenja arhivske komisije. Predlog mora vsebovati strokovno utemeljitev za izjemno skrajšanje roka nedostopnosti. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, niso dostopni po ZDIJZ, ker ne predstavljajo informacije javnega značaja, da pa jih prosilec lahko zahteva po 63. členu ZVDAGA. O zahtevi, ki jo prosilec naslovi na Arhiv RS, mora ta odločiti z odločbo, na katero je možna pritožba, o kateri odloči Vlada RS. V zvezi z navedenim Pooblaščenec pojasnjuje, da prosilec lahko predlaga tudi skrajšanje roka  dostopnosti tega gradiva, po postopku, ki ga določa 66. čl. ZVDAGA.

Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, predstavljajo arhivsko gradivo, ki v skladu z drugim odstavkom 4. čl. ZDIJZ ne predstavlja informacije javnega značaja. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor zoper odoločbo organa št. 090-19/2008-4 z dne 27. 05. 2008 . Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te  odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:                                          
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,                          
Namestnica pooblaščenke                                                


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka