Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 25.03.2019
Naslov: prosilec - Ministrstva za okolje in prostor
Številka: 090-64/2019
Kategorija: Osebni podatek, Test interesa javnosti, varstvo sodnega postopka
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Organ je v celoti zavrnil dostop do tožbe in odgovora na tožbo v upravnem sporu zaradi izjeme varstva sodnega postopka. IP je v pritožbenem postopku pozval sodišče, da se opredeli do tega, ali je upravni spor v teku ter da se opredeli do morebitne škode za ta postopek. IP je ugotovil, da izjema varstva sodnega postopka ni podana, ker eden izmed pogojev za obstoj te izjeme ni izkazan, in sicer možnost nastanka škode za postopek. IP je pritožbi v tem delu ugodil, zavrnil pa jo je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. V tem delu mora organ do dokumentov omogočiti delni dostop. Prevladujoč interes javnosti glede razkritja varovanih osebnih podatkov ni podan.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-64/2019/7

Datum:  25. 3. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 8. 3. 2019, zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 090-32/2019/3 z dne 18. 2. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 8. 3. 2019 zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 090-32/2019/3 z dne 18. 2. 2019 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe, v elektronski obliki, posredovati naslednje dokumente:

    1. tožbo v zvezi z upravnim sporom, ki ga Upravno sodišče RS vodi pod opr. št. I U 1220/2018 (zadeva organa št. 3532-148/2017), tako da prekrije:

  • na prvi strani ime in priimek tožeče stranke,
  • na drugi strani, pod tekstom »Uvod«, parcelne številke in katastrsko občino; pod točko 4  parcelne številke in katastrsko občino; na strani 16, ime in priimek tožeče stranke ter podpis;
  • v prilogi tožbe, na Odločbi Ministrstva za okolje in prostor št. 3532-148/2017-5 z dne 5. 4. 2018, prekrije:
  • na prvi strani, v uvodu odločbe ter v prvem in drugem odstavku obrazložitve odločbe, ime, priimek, naslov pritožnika ter parcelne številke in katastrsko občino;
  • na drugi strani, v prvem odstavku, parcelne številke ter katastrsko občino;
  • na tretji strani, vse parcelne številke ter katastrsko občino;
  • na četrti strani, parcelne številke ter katastrsko občino;
  • na peti strani, pod tekstom »Vročiti«, v točki 3, ime in priimek fizične osebe.
  • v prilogi tožbe, na Sklepu in odločbi št. 02112-2428/2017-1 z dne 12. 10. 2017, prekrije:

  • na tretji strani, pri tekstu »Obrazložitev«, ime in priimek fizične osebe;
  • na četrti strani, v prvi, osmi, enajsti, dvanajsti, trinajsti, štirinajsti in petnajsti alineji, imena in priimke ter naslove fizičnih oseb ter številke parcel;
  • na peti strani, v prvi, drugi, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti alineji, imena, priimke, naslove fizičnih oseb ter številke parcel;
  • na šesti strani, v tabeli, v drugi vrstici ime, priimek, naslov fizične osebe ter številko parcele, v tretji vrstici, imena, priimke, naslove fizičnih oseb ter številko parcele, v četrti vrstici, ime, priimek, naslov fizične osebe ter številke njegovih parcel, v peti vrstici ime, priimek in naslov fizične osebe ter številko parcele, v šesti vrstici, ime, priimek, naslov fizične osebe ter številke parcel, v sedmi vrstici, imeni, priimka, naslova fizičnih oseb ter številko parcele, v deseti vrstici, imeni, priimka, naslov fizičnih oseb ter številki parcel, v enajsti vrstici, ime in priimek fizične osebe;
  • na sedmi strani, v tabeli, v drugi vrstici, ime, priimek, naslov fizične osebe ter številke parcel, v tretji vrstici, ime, priimek, naslov fizične osebe ter številko parcele, v četrti vrstici ime, priimek, naslov fizične osebe ter številko parcele, v peti vrstici, ime, priimek, naslov fizične osebe ter številko parcele, v šesti vrstici, imena, priimke, naslove fizičnih oseb ter številko parcele, v sedmi vrstici, ime, priimek, naslov fizične osebe ter številko parcele; v osmi vrstici, ime, priimek, naslov fizične osebe ter številko parcele, v enajsti vrstici, imeni in priimka fizičnih oseb, v dvanajsti vrstici, ime, priimek, naslov fizične osebe ter številke parcel, v trinajsti vrstici, ime, priimek, naslov fizične osebe ter številko parcele, v štirinajsti vrstici, ime, priimek, naslov fizične osebe ter številki parcel, v petnajsti vrstici, ime, priimek, naslov fizične osebe ter številko parcele, v sedemnajsti vrstici, imena, priimke, naslove fizičnih oseb ter številko parcele;
  • na deveti strani imena, priimke ter naslove fizičnih oseb.

    1. odgovor na tožbo v zvezi z upravnim sporom, ki ga Upravno sodišče RS vodi pod opr. št. I U 1220/2018 (zadeva organa št. 3532-148/2017), DARS d.d., z dne 6. 8. 2018 tako, da prekrije:

  • na prvi strani, v prvem in drugem odstavku, ime in priimek tožeče stranke, v tretjem odstavku, parcelne številke ter katastrsko občino;
  • na drugi strani, ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila dokument ter ime in priimek vodje pravne službe ter pri tekstu »Vročiti«, dva priimka fizičnih oseb.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

Obrazložitev:

 

 

Prosilec je na podlagi ZDIJZ podal organu zahtevo z dne 30. 1. 2019, v kateri je zahteval, da mu v elektronski obliki (po e-pošti) posreduje tožbo v upravnem sporu, odgovor na tožbo ter sodbo, če je izdana. Dokumenti se nanašajo na upravni spor v zvezi z odločbo o evidentiranju parcelacije na podlagi 34. člena Uredbe o DPN, za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana – Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline. Prosilec je navedel, da je eden izmed lastnikov (fizična oseba) zoper odločbo vložil pritožbo, po njeni zavrnitvi pa je zoper prvostopenjski akt sprožil upravni spor.  

 

Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-32/2019/3 z dne 18. 2. 2019, s katero je zahtevo zavrnil, ker se nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Organ je v odločbi navedel, da razpolaga z dokumenti, da se zahteva nanaša na upravni spis št. 3532-148/2017 ter da je bila zoper odločbo Geodetske uprave RS, OE Novo mesto, št. 02112-2428/2017-1 dne 12. 10. 2017 na Upravno sodišče RS vložena tožba, ki jo sodišče vodi pod opr. št. I U 1220/2018. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da postopek pred sodiščem še ni pravnomočno končan, razkritje tožbe ter odgovora na tožbo pa bi škodovalo sodnemu postopku. Organ navaja, da prosilec pred pravnomočno končanim postopkom dokumentov ne more pridobiti, lahko pa podatek o tem, kdaj bo postopek končan, pridobi na podlagi zahteve po ZDIJZ pri Upravnem sodišču RS.

 

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 8. 3. 2019 podal pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 237. člena ZUP in navaja, da sta za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo: (1) da je sodni postopek še v teku in (2) da bi razkritje zahtevanih podatkov škodovalo izvedbi postopka. Organ v zvezi z drugim pogojem ni izvedel škodnega testa, temveč se je zgolj skliceval na določbo v zakonu, da bi nastala škoda, kar je predpostavljal na podlagi dejstva, da postopek še ni pravnomočno končan. Tako ni popolno ugotovil dejanskega stanja, kar ni v skladu z načelom materialne resnice iz 8. člena ZUP. Organ bi moral izvesti škodni test in pridobiti mnenje sodišča, pred katerim poteka postopek. Sodišču je namreč po sodbi Upravnega sodišča RS, št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008, treba dati popolno avtonomijo, da sam oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Prosilec meni, da organ ni obrazložil, zakaj bi posredovanje tožbe in odgovora na tožbo škodovalo sodnemu postopku, odločba je zato pomanjkljiva in je ni mogoče preizkusiti, to pa pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Prosilec navaja, da je potrebno škodni test izvajati na konkretnem primeru in podati konkretne razloge, zakaj bi posredovanje tožbe in odgovora na tožbo škodovalo izvedbi sodnega postopka (splošne trditve ne zadoščajo). Po praksi IP (Odločbe IP št. 090-149/2016 z dne 5. 8. 2016, št. 090-289/2014/7 z dne 25. 2. 2015, št 090-31/2015 z dne 19. 2. 2015) je škoda za izvedbo postopka izkazana predvsem tedaj, ko v postopku še niso bila izvedena vsa procesna dejanja in izvedeni vsi relevantni dokazi, posledično pa niso znana vsa morebitna dejstva. Ker sodišče šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov ter katere dokaze je pri tem upoštevalo, je pred rešitvijo spora praktično nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri dokumenti so, oziroma niso pomembni za nadaljnji tek postopka ter posledično kakšne posledice bi imelo razkritje javnosti za izvedbo postopka. Če bi se javnost že v tej fazi postopka seznanila z vsebino zahtevanih dokumentov, bi lahko nastala škoda za izvedbo postopka, saj bi razkritje v javnosti lahko vplivalo na izjave prič in na splošno zavarovanje dokazov v postopku. Prosilec še navaja, da v kolikor bi pritožbeni organ po opravljenem škodnem testu ocenil, da bi posredovanje tožbe in odgovora na tožbo vendarle škodovalo sodnemu postopku, uveljavlja institut prevladujočega interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ (glede 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). V zvezi s tem navaja odločbo IP št. 090-261/2017 z dne 20. 12. 2017. Prosilec nadalje navaja, da je bila odločba GURS, OE Novo mesto, zoper katero je vložena tožba v upravnem sporu (predmet zahteve po ZDIJZ pa sta tožba in odgovor na tožbo), izdana na podlagi 34. člena Uredbe o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana - Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (Uradni list RS, št. 102/12 in 70/17). Stranka v tožbi med drugim izpodbija navedeno Uredbo o državnem prostorskem načrtu, saj postopek priprave in sprejema ni potekal skladno z 11. členom Direktive 2001/42/ES in 6., 9. in 11. členom Direktive 2011/92/EU, ker Slovenija direktiv ni pravočasno implementirala v nacionalni pravni red (sodelovanje javnosti in možnost sodnega varstva zoper prostorske akte). Republika Slovenija je zaradi tega decembra 2016 s strani Evropske komisije prejela opomin. V nadaljevanju je država sprejela novo prostorsko zakonodajo, s katero je implementirala določila direktiv, zato je Evropska komisija primer zaprla. Vendar to ne velja za prostorske akte, ki so bili sprejeti po stari zakonodaji, kjer kršitev ostaja, kar priznava tudi Evropska komisija, v obvestilu o zaprtju primera, ki ga je poslala Društvu Novo mesto. Odločba GURS, OE Novo mesto, ki se izpodbija v upravnem sporu, se nanaša na izgradnjo t. i. tretje razvojne osi od Novega mesta do priključka Maline. Gre za izjemno pomemben projekt države, ki bo zagotovil ustreznejšo cestno povezavo z Belo krajino, izboljšal prometno varnost ter ustvaril možnosti za razvoj in nova delovna mesta. Navaja, da država vodi neustrezni postopek priprave in sprejema prostorskega akta ter v javnosti ustvarja vtis, da vse poteka gladko, obenem pa že napoveduje pričetek gradnje. Ker je že vložena ena od tožb zoper odločbo GURS, je zelo verjetno, da bodo v nadaljevanju vložene tudi tožbe zoper morebitne odločbe o razlastitvi in zoper gradbeno dovoljenje. Z razkritjem tožbe in odgovora na tožbo zoper odločbo GURS se zasleduje interes javnosti po obveščenosti in boljšem razumevanju aktualnih vsebin, kar omogoča udeležbo v javni razpravi. Informirana javnost bo lahko učinkoviteje pozivala k iskanju rešitev, ki bodo omogočile čim hitrejšo izgradnjo tretje razvojne osi. Razkritje ponuja tudi možnost uveljavljanja politične odgovornosti zoper tiste, ki niso poskrbeli, da bi postopki priprave in sprejema prostorskih aktov potekali v skladu s pravom Evropske unije.

 

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, z vsemi prilogami jo je z dopisom št. 090-32/2018-5 z dne 11. 3. 2019, v skladu z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP. IP ugotavlja, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

 

IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja ter v skladu z načelom materialne resnice, z dopisoma št. 090-64/2019/2 in št. 090-64/2019/3, oba z dne 18. 3. 2019, na podlagi 10. člena ZInfP, od organa zahteval dodatna pojasnila ter dokumente. Organ je IP po pošti dne  20. 3. 2019 posredoval še dodatne dokumente in pojasnila.

 

Prav tako je IP, s pozivom št. 090-64/2019/3 z dne 18. 3. 2019, pozval Upravno sodišče RS, ki vodi sodni postopek, na katerega se sklicuje organ, naj  se opredeli glede vprašanja, ali je postopek upravnega spora, ki se vodi pod opr. št. I U 1220/2018, še v teku oziroma naj pojasni, v kateri fazi je postopek ter naj poda mnenje, ali bi razkritje zahtevanih dokumentov škodovalo izvedbi tega sodnega postopka ter kakšne konkretne posledice bi nastale. Odgovor Upravnega sodišča RS je IP prejel dne 21. 3. 2019.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo št. 090-32/2019/3 z dne 18. 2. 2019 (dalje izpodbijana odločba) v celoti.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, prav tako ni sporno, da so glede zahtevanih dokumentov izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ (nahajajo se v materializirani obliki, izvirajo iz delovnega področja organa, organ pa z njimi nedvomno razpolaga). Ob tem IP ugotavlja, da sta predmet zahteve prosilca in posledično predmet presoje v tem pritožbenem postopku tožba in odgovor na tožbo v zadevi, ki se pri Upravnem sodišču RS vodi pod opr. št. I U 1220/2018. Tožba ima tri priloge: Odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 3532-148/2017-5 z dne 5. 4. 2018, odločbo GURS št. 02112-2428/2017-1 z dne 12. 10. 2017 in dokument Priloga 1: potek priprave Uredbe o DPN.

 

IP se je tako v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali gre pri zahtevanih dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja. Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na izjemo varstva sodnega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal obstoj te izjeme.

 

O Izjemi varstva sodnega postopka


Organ zavrne prosilcu dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V tem primeru govorimo o izjemi varstva sodnega postopka. Za njen obstoj  morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:


•    sodni postopek (npr. upravni spor), v zvezi s katerim je bila informacija pridobljena ali sestavljena, je (še) v teku;
•      razkritje zahtevane informacije bi škodovalo izvedbi tega postopka. 

 

Upravni spor je glede na Zakon o upravnem sporu[1] vrsta sodnega postopka, v katerem se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo.

 

V obravnavanem primeru sta bila zahtevana dokumenta, torej tožba in odgovor na tožbo, nedvomno sestavljena oz. pridobljena v zvezi z upravnim sporom, ki spada med sodne postopke. Prav tako iz odgovora Upravnega sodišča RS z dne 20. 3. 2019, št. IU 1220/2018-26, izhaja, da je postopek še v teku. Prvi pogoj za obstoj zatrjevane izjeme je torej v konkretnem primeru izpolnjen. Glede izpolnjevanja drugega pogoja, torej, ali bi z razkritjem zahtevane informacije nastala škoda izvedbi tega postopka, se je IP obrnil za mnenje na Upravno sodišče RS, ki postopek konkretnega upravnega spora vodi. Iz zgoraj že citiranega odgovora sodišča ob tem izhaja, da to škode, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih dokumentov izvedbi postopka, ni zatrjevalo.

 

IP ob tem pojasnjuje, da drugi pogoj za opredelitev izjeme po 8. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predvideva uporabo škodnega testa, saj določa, da se sme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrniti le, če bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi tega postopka. Organ se je sicer v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar pa v postopek ni pritegnil Upravnega sodišča RS, pred katerim teče sodni postopek in posledično ni pravilno izvedel škodnega testa. Izhajajoč iz ugotovitve, da je namen izjeme po 8. tč prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, varstvo izvedbe konkretnega sodnega postopka, se lahko glede škode, ki bi z razkritjem zahtevane informacije nastala temu postopku, opredeli le organ, ki sodni postopek vodi. V konkretnem primeru je to Upravno sodišče RS, ki pa škode, v odgovoru z dne 20. 3. 2019, št. IU 1220/2018-26, ni uveljavljalo in posledično ni izkazalo. Ob tem IP še dodaja, da je namen izjeme po 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varstvo pravilne in zakonite izvedbe sodnega postopka (torej, da se npr. v postopku pravilno ugotovi dejansko stanje – da se zavarujejo dokazi, nemoteno zaslišijo priče..), ne pa varstvo interesov pravdnih strank. V skladu z utečeno prakso IP se posledično na navedeno izjemo lahko sklicuje le organ, ki postopek vodi, varstvu interesov strank pa so namenjene druge izjeme po ZDIJZ (npr. varstvo poslovne skrivnosti, varstvo osebnih podatkov,…).

 

Ker se Upravno sodišče RS, ki vodi sodni postopek, iz katerega so zahtevane informacije, ki so predmet presoje v tem postopku, na škodo ni sklicevalo, je IP zaključil, da drugi pogoj za obstoj izjeme po 8. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni izpolnjen.

 

O izjemi varstva osebnih podatkov

 

IP je po uradni dolžnosti presojal tudi obstoj morebitnih drugih zakonskih izjem od prosto dostopnih informacij, pri čemer je ugotovil, da se v dokumentih, o katerih je odločal organ z izpodbijano odločbo, nahajajo osebni podatki. Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pravi, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.  

 

Varstvo osebnih podatkov ureja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno. V členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

 

Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

IP je ob pregledu dokumentov ugotovil, da se v njih nahajajo tako osebni podatki, ki so varovani in pri katerih gre za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot tudi osebni podatki, ki niso varovani, ker je njihovo razkritje dopustno na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca) oz. gre za javne podatke na podlagi zakona, ki ureja sodni register.

 

IP je tako ugotovil, da se v tožbi nahaja podatek o imenu in priimku tožeče stranke, ki je fizična oseba. Ker IP ni našel pravne podlage za razkritje tega podatka, je odločil, da ga mora organ pred posredovanjem dokumenta prosilcu prekriti. Nadalje je IP ugotovil, da sta prilogi tožbi Odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 3532-148/2017-5 z dne 5. 4. 2018 (v nadaljevanju: odločba) in Sklep in odločba št. 02112-2428/2017-1 z dne 12. 10. 2017 (v nadaljevanju: sklep), kjer se nahajajo imena, priimki ter naslovi fizičnih oseb ter imena in priimki uradnih oseb, ki so javni uslužbenci. Osebni podatek o imenu in priimku uradne osebe, ki je postopek vodila, ni varovan osebni podatek, ker gre za javnega uslužbenca, ta podatek pa je po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ prosto dostopen. V sklepu je naveden tudi podatek o odgovornem geodetu, ki je glede na Imenik pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom Inženirske zbornice Slovenije, javni podatek. IP pa ni našel pravne podlage za razkritje podatka o imenu in priimku fizične osebe na drugi strani sklepa.

 

IP je ugotovil, da se v odgovoru na tožbo nahaja podatek o imenu in priimku tožeče stranke, ki je fizična oseba. Ker IP ni našel pravne podlage za razkritje tega podatka, je odločil, da ga je treba prekriti kot varovan osebni podatek. Osebni podatki o imenu, priimku in podpisu člana uprave, predsednika uprave delniške družbe so kot podatki o odgovorni osebi družbe, glede na Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15 in 54/17), javni. IP pa ni našel pravne podlage za razkritje imena in priimka fizične osebe, ki je zaposlena v gospodarski družbi DARS d.d. in je pripravila dokument ter prav tako ni javen podatek o imenu in priimku vodje pravne službe, zato je treba te podatke prekriti.

 

V dokumentih se nahajajo tudi parcelne številke zemljišč. IP ugotavlja, da je treba v predmetnih dokumentih (kot je razvidno iz točke 1 izreka te odločbe) prekriti podatek o parcelnih številkah in katastrski občini, ker je mogoče na podlagi teh podatkov zelo enostavno določiti lastnika in s tem tožečo stranko, pri čemer slednji podatek ni prosto dostopna informacija. Načeloma sicer podatki o parcelnih številkah in katastrskih občinah ne predstavljajo varovanega osebnega podatka, saj gre za podatke, ki se nanašajo na nepremičnino, vendar gre v obravnavanem primeru za podatek o nepremičnini v zvezi s katero je povezana stranka, ki je tožbo vložila in je fizična oseba. Ob upoštevanju dejstva, da so podatki o lastniku posamezne parcele javno dostopni z vpogledom v zemljiško knjigo in da se da tako fizično osebo določiti, IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru podatek o parcelni številki in katastrski občini nepremičnin predstavlja varovan osebni podatek. Iz tega podatka (podatka o nepremičnini) je namreč mogoče zelo enostavno določiti tožečo stranko, ki je fizična oseba. Prav tako je zaradi varstva osebnih podatkov treba prekriti ime, priimek in naslov fizične osebe.

 

IP je glede obravnavanih dokumentov ugotovil, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, vendar ne v celoti, ker je delno podana izjema varstva osebnih podatkov. IP namreč ni našel pravne podlage za razkritje določenih osebnih podatkov, glede katerih je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Posledično je IP odločil, da mora organ te podatke pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekriti in mu, v skladu s 7. členom ZDIJZ, omogočiti delni dostop, na način kot izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.

 

O prevladujočem interesu javnosti za razkritje

 

Ker se je prosilec med drugim skliceval tudi na prevladujoč interes javnosti za razkritje zahtevanih dokumentov, IP pa je v določenem delu ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, je v tem delu presojal, ali je te podatke treba razkriti na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Ta pravi, da se ne glede na določbo prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Med slednje primere ne sodi izjema varstva osebnih podatkov, zato je izvajanje testa interesa javnosti v konkretnem primeru dovoljeno.

 

Pri testu prevladujočega interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem mora organ (uradna oseba, IP kot pritožbeni organ, upravno sodišče) presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije. Prevladujoč interes javnosti za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd.

 

Po oceni IP v konkretnem primeru ne gre za situacijo, v kateri bi bil za razkritje sicer varovanih osebnih podatkov podan prevladujoč interes javnosti. Kljub temu, da prosilec navaja, da iz vsebine tožbe in odgovora na tožbo izhajajo pomembne informacije v zvezi z zagotovitvijo ustreznejše cestne povezave z Belo krajino, izboljšanjem prometne varnosti ter možnostjo razvoja novih delovnih mest ter da se z razkritjem tožbe in odgovora na tožbo zoper odločbo GURS zasleduje interes javnosti po obveščenosti in boljšem razumevanju aktualnih vsebin, kar omogoča udeležbo v javni razpravi, pa IP ugotavlja, da osebni podatki, katerih prekrije je naložil v tč. 1 izreka te odločbe, za javno razpravo niso potrebni niti primerni. Interesu javnosti, ki se v konkretnem primeru, kot navaja tudi prosilec, kaže v širši javni obveščenosti o problematiki izgradnje tretje razvojne osi, bo namreč zadoščeno že s posredovanjem informacij brez varovanih osebnih podatkov.

 

Ker je IP ugotovil, da organ prosilcu ni posredoval vseh informacij javnega značaja, ki bi mu jih moral, je pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo delno odpravil. Organ na prvi stopnji je iz ugotovljenih dejstev namreč napravil napačen sklep ter posledično napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. IP je zato, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, v katerem je podana izjema varstva osebnih podatkov, pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka.

 

IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 


[1] (Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US, 109/12 in 10/17 – ZPP-E)