Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 21.03.2019
Naslov: prosilec - Modra zavarovalnica, d.d.
Številka: 0902-2/2019
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od zavezanke zahteval posredovanje meril za izračun pokojninske rente, zavezanka pa je zahtevo zavrnila s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti. Prosilec se je zoper odločitev zavezanke pritožil in navedel, da gre za podatke, do katerih je upravičen. IP je pritožbo prosilca zavrnil, saj je zavezanka poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in kot takšna zavezana za posredovanje informacij javnega značaja v ožjem obsegu kot so organi. Zahtevani dokument ne predstavlja dokumenta, za katerega bi ZDIJZ določal, da sodi med informacije javnega značaja, ki so jih prosilcem dolžni posredovati poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-2/2019/6

Datum: 21. 3 2019


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 2. 2019, zoper zavrnilni odgovor Modre zavarovalnice, d. d., Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju zavezanka), brez številke, z dne 15. 2. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 20. 2. 2019 zoper zavrnilni odgovor Modre zavarovalnice d. d. z dne 15. 2. 2019 se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je zavezanko večkrat zaprosil za veljavna merila za izračun pokojninske rente, ker teh ni prejel, pa je dne 14. 2. 2019 še formalno vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, datirano z dnem 12. 2. 2019, in sicer za posredovanje veljavnih meril za izračun pokojninske rente, v obliki e-zapisa, po elektronski pošti.

 

Po prejemu zahteve prosilca, je zavezanka imenovanemu dne 15. 5. 2019 posredovala elektronsko sporočilo, v katerem je navedla, da so računske podlage določene v Zavarovalno tehničnih podlagah in so označene kot poslovna skrivnost in posledično nedostopne zavarovancem.

 

Prosilec je zoper odločitev zavezanke dne 20. 2 2019 pri IP vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je njegov delodajalec mesečno vplačeval premije za dodatno pokojninsko zavarovanje, skladno z Zakonom o kolektivnem dodatnem zavarovanju za javne uslužbence. Ker se bo prosilec kmalu upokojil, je zavezanko zaprosil za informativni izračun pokojninske rente, ki ga je tudi prejel. Nato je pooblaščeno kontaktno osebo pri zavezanki zaprosil še za veljavna merila za izračun pokojninske rente. Iz korespondence, ki jo je prosilec priložil pritožbi, po navedbah prosilca izhaja, da je prejel le splošne in sprenevedave odgovore, odločitve o zahtevi pa ne. Zato je prosilec dne 12. 2. 2019, z obrazcem Zahteve za dostop do javnih podatkov, ponovno zahteval merila za izračun pokojninske rente. Prejel je odgovor, da podlag zavezanka ne more posredovati, saj naj bi predstavljale poslovno skrivnost. Prosilec navaja, da glede na to, da so njegova sredstva naložena v javnem skladu, s katerim upravlja zavezanka, meni da je upravičen do prejema omenjenih podatkov, saj naj bi šlo za javno informacijo, da se lahko seznani in opravi preračun, na podlagi katerih meril mu je bila izračunana pokojninska renta. Predlaga, da se mu to omogoči s postopkom IP.

 

Po prejemu pritožbe, je IP slednjo z dopisom št. 0902-2/2019/4 z dne 1 3. 2019 posredoval v seznanitev zavezanki in jo pozval, da IP posreduje vse dokumente, ki jih je prosilec zahteval, akt, iz katerega izhaja, da so navedeni dokumenti poslovna skrivnost zavezanke, glede na to, da se zavezanka sklicuje na to izjemo v svojem odgovoru ter morebitno opredelitev do pritožbenih navedb prosilca. IP je namreč odgovor zavezanke štel za zavrnilni odgovor v smislu 26.a člena ZDIJZ, saj je dokument vsebinsko predstavljal zavrnitev zahteve prosilca, prav tako pa so bili v odgovoru navedeni razlogi, zaradi katerih zavezanka zahtevanih informacij prosilcu ne more posredovati. Dokument sicer ni vseboval opozorila, da lahko prosilec vloži pritožbo pri IP, vendar navedena pomanjkljivost v konkretnem primeru ni bila bistvena, saj je prosilec na ustrezen način in v zakonskem roku vložil pritožbo pri IP.

 

Zavezanka je z dopisom z dne 7. 3. 2019 IP posredovala zahtevane dokumente, in sicer Zavarovalno-tehnične podlage za rentna zavarovanja (september 2015) in Pravilnik zavezanke o varovanju poslovne skrivnosti z dne 10. 11. 2011. Ob odstopu dokumentov je zavezanka ponovno pojasnila, da predstavljajo zahtevani dokumenti poslovno skrivnost zavezanke, zato je zavrnitev zahteve prosilca utemeljena skladno z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zavezanka je v nadaljevanju pojasnila razloge, s katerimi je utemeljila obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju (dokument je določen kot poslovna skrivnost s pisnim sklepom, z njim so seznanjene vse osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost, določitev poslovne skrivnosti je bila izvedena že pred podajo prosilčeve zahteve). Zavezanka je poudarila tudi, da je v konkretni zadevi podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti, saj bi ji razkritje vsebine zahtevanega dokumenta povzročilo občutno škodo na trgu.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanca v delu, v katerem ga prosilec oz. pritožnik izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je družba Modra zavarovalnica, d.d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.[1] V obravnavanem primeru prav tako ni sporno, da zahtevani dokumenti izvirajo iz delovnega področja zavezanca in da zavezanec z zahtevanimi informacijami razpolaga v materializirani obliki. Slednje je IP ugotovil tudi sam, in sicer z vpogledom v zahtevane informacije. Sporno je, ali zahtevani podatki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med navedene informacije, in sicer ali gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek.

 

Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava namreč niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ.

 

IP ugotavlja, da Zavarovalno-tehničnih podlag za rentna zavarovanja ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacijo javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, saj ne gre za sklenjen pravni posel, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, niti ne gre za izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Dokument tako predstavlja notranji akt zavezanke, ki ne sodi v krog informacij, ki bi jih bila zavezanka dolžna razkriti prosilcem po ZDIJZ. Ker dokument ne predstavlja informacije javnega značaja, IP tudi ni presojal, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa, npr. izjema poslovne skrivnosti, saj bi IP slednje presojal zgolj v primeru, če bi ugotovil, da dokument predstavlja informacijo javnega značaja.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanke pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

 

IP na tej točki zgolj pripominja, da ZDIJZ ni edina podlaga, ki posameznikom omogoča seznanitev z informacijami. IP je v konkretnem primeru presojal dostop do dokumentacije na podlagi ZDIJZ zato, ker se je prosilec izrecno skliceval na navedeno zakonsko podlago. Ne glede na navedeno pa IP opozarja, da bi lahko prosilec pri zavezanki vložil tudi zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki (npr. zahtevo za seznanitev s konkretnim izračunom oz. implementacijo zavarovalno-tehničnih podlag pri izračunu njegove konkretne pokojnine), pod pogojem, da so izpolnjeni vsi kriteriji iz 15. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ker je IP pritožbeni organ tudi glede seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, se glede navedenega primera v konkretni zadevi ne more podrobneje opredeliti, prav tako pa ne razpolaga z vsemi dejstvi, ki bi bila relevantna za odločitev o tovrstni zahtevi prosilca, se bo pa IP do navedenega opredelil, če bo prosilec pri zavezanki vložil takšno zahtevo in se bo nato pritožil zoper njeno morebitno zavrnilno odločitev.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

 


[1] Slednje izhaja tudi iz Registra zavezancev za dostop do informacij javnega značaja, ki ga vodi AJPES: www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec