Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.05.2008
Naslov: Prosilec - MNZ, Policija
Številka: 021–42/2008/2
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Številka: 021 – 42/2008/2
Datum: 14. 5. 2008

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 4. 2008, zoper zavrnilno odločbo št. 090-12/2008/8 z dne 19. 3. 2008, Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


ODLOČBO

Pritožba prosilca ni utemeljena.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 18. 2. 2008 na organ naslovil pisno zahtevo, v kateri je od organa, v obliki fotokopij ali v obliki elektronskega zapisa, želel pridobiti naslednje dokumente:
1.    Kazenske ovadbe Policijske postaje Brežice, št. D/1468421 /K790473/K790502/K796783/3621640/2007-25 z dne 14. 1. 2008-04-23,
2.    Kazenske ovadbe …… z dne 1. 10. 2007, 23. 10. 2007 in 5. 12. 2007, katere je Policijska postaja Brežice posredovala ODT Krško,
3.    Sklep sveta KS Cerklje ob Krki, da se v mesecu oktobru v izogib težavam pridobi varnostno službo (izjava ……).

Prosilec je obenem navedel, da želi vse zahtevane dokumente prejeti z vsemi prilogami ter da bo vse zahtevane informacije ponovno uporabil za nepridobitni namen.

V zvezi z zahtevo prosilca je organ dne 19. 3. 2008 izdal odločbo št. 090 – 12/2008/8, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ najprej pojasnjuje, da dokumenta pod tč. III nima, zato je zahtevo prosilca v tem delu odstopil Krajevni skupnosti Cerklje ob Krki, o čemer je pisno obvestil prosilca. Nadalje organ navaja, da je od Policijske uprave Krško prejel kazenski dosje št. D/1468421/K790473/K790502/K796783/3621640/2007-25 z dne 14. 1. 2008-04-23. V navedenem dosjeju so združene vse ovadbe, ki jih je podal prosilec z dne 1. 10. 2007, 23. 10. 2007 in 5. 12. 2007 ter jih je PP Brežice, po obravnavi, v enem dosjeju poslala na Okrožno državno tožilstvo v Krškem.

Organ je, v skladu s 15.a členom Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 119/2007), za mnenje zaprosil organ, ki vodi postopek v času odločanja in sicer Okrožno državno tožilstvo v Krškem. Okrožno državno tožilstvo v Krškem v svojem mnenju št. KT/0/57/08 MR/MV z dne 12. 3. 2008 ugotavlja, da je bila celotna ovadba odstopljena na Okrajno sodišče v Brežice, kamor je bil vložen obtožni predlog in predlog za izdajo kaznovalnega naloga. Ovadba (ki vsebuje podatke, ki so bili pridobljeni in sestavljeni zaradi kazenskega pregona) je tako postala del sodnega spisa, ki je pod pogoji, ki jih določa sodni red, lahko dostopen strankam v postopku (prosilec ima v tej zadevi vlogo oškodovanca). Ker pa zadeva še ni razsojena, tožilstvo meni, da obstaja nevarnost, da bi razkritje podatkov iz ovadbe škodovalo njegovi izvedbi. Organ obenem ugotavlja, da je v ovadbi veliko osebnih podatkov posameznikov, ki nastopajo v dogodkih v različnih vlogah. Skladno s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ pa osebni podatki ne morejo biti informacije javnega značaja. V manjšem kraju, kot so Cerklje ob Krki, bi bilo iz vlog nastopajočih (tudi brez navedbe njihovih imen), brez posebnega truda ali napora, moč določiti osebe, torej bi bile te prepoznavne. To pa bi bilo v nasprotju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Zaradi navedenih dejstev je organ zahtevo prosilca zavrnil.

Na odločbo organa je prosilec dne 9. 4. 2008 vložil pritožbo. V njej prosilec najprej pojasnjuje, da spreminja zahtevo v delu uporabe informacij in se opredeli, da ne bo ponovno uporabil pridobljenih informacij javnega značaja ter se sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. čl. ZDIJZ. Po mnenju prosilca je javni interes glede razkritja informacij močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Prosilec nadalje navaja, da je Okrožno tožilstvo v Krškem, na podlagi 1. odst. 161. čl. Zakona o kazenskem postopku, izdalo sklep, s katerim je kazensko ovadbo Policijske postaje Brežice št. D/1468421/K790473/K790502/K796783/3621640/2007-25 z dne 14. 1. 2008-04-23 ter ovadbe ……… z dne 1. 10. 2007, 23. 10. 2007 in 5. 12. 2007, zavrglo, ker ni podan utemeljen sum, da so osumljenci storili naznanjena dejanja (KT/0/57/08 MR/MV, 13. 2. 2008). Zaradi navedenega ni mogoče slediti navedbam organa, da bi razkritje podatkov iz ovadbe škodovalo izvedbi sodnega postopka. Okrožno državno tožilstvo ni pristojno, da podaja mnenja v sodnih postopkih, v katerih lahko nastopa le kot enakovredna stranka, prav tako organ ni navedel, da je ODT pred mesecem dni zavrnilo ovadbe. Po mnenju prosilca ima stališče tožilstva, ko meni, da obstaja nevarnost, da bi razkritje podatkov iz ovadbe škodovalo izvedbi postopka, lahko samo eno razlago in sicer, da tožilstvo ni predalo vseh spisov sodišču, kar se pa lahko dokaže z dokumenti, ki so dosti izbrisani. Po mnenju prosilca bi mu organ moral zagotoviti delni dostop v primeru, da so v dokumentih podatki, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, pri čemer ni pomembno, ali je teh podatkov malo ali veliko. Prosilec obenem pojasnjuje, da so v sklopu zahtevanih podatkov tudi dve kazenski ovadbi proti policistom in ena kazenska ovadba proti komandirju policijske postaje. S pridobitvijo teh kazenskih ovadb bi se lahko preverila tudi kvaliteta in zakonitost nadaljnjih postopkov policije, kar pa organu verjetno ne bi bilo všeč. Pri opravljanju nalog so policisti javni uslužbenci, kar pomeni, da je njihovo delo javno. Prosilec predvideva, da ima organ osebni interes za prikrivanje njegovega javnega dela oz. prikrivanje nezakonitih dejavnosti pred eksternim nadzorom.

Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090 – 12/2008/10 (2-06) z dne 15. 4. 2008, dne 16. 04. 2008 odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Organ pojasnjuje, da izdane odločbe ne bo nadomestil z novo, saj meni, da je bila zahteva prosilca utemeljeno zavrnjena. Za razloge, ki jih v pritožbi navaja prosilec pa organ meni, da so popolnoma neutemeljeni. Po mnenju organa prosilec nepregledno in dostikrat nerazumljivo navaja različne podlage za pritožbo. Istočasno pa navaja, da bo kot stranka v postopku te dokumente dobil. Kot sam zapiše, je mnoge ovadbe podal on sam, torej zahtevano dokumentacijo ima in podobno. Organ meni, da zahtevani dokumenti zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo biti prosto dostopne informacije javnega značaja, predvsem zaradi dejstva, da bi tudi ob prekritju osebnih podatkov udeležencev, le ti bili po opisu dejanj takoj prepoznavni, saj gre za manjši kraj, kjer ni težko prepoznati akterjev. Zaradi teh razlogov po mnenju organa tudi ni primeren delni dostop po 7. čl. ZDIJZ. Organ obenem pojasnjuje, da je v skladu z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 119/2007) in novim 15. a členom te uredbe v celoti upošteval mnenje organa, ki vodi postopek, pristojnega tožilca. Le tožilec je namreč tisti, ki lahko oceni, kaj bi škodovalo postopku in v kateri fazi je. Ne glede na mnenje tožilstva pa bi bilo stališče organa enako, saj bi z javnim obravnavanjem ovadenih oseb in ostalih, ki nastopajo v varnostnih dogodkih, zopet trčili ob ustavno zagotovljeno pravico do domneve nedolžnosti. V tako majhnem kraju res ni potrebno veliko truda, da se ugotovijo akterji in se jih po načelu »primite tatu«, tudi javno obravnava, se jim sodi in obsodi.

Organ je Pooblaščencu s pritožbo odstopil naslednje dokumente:
-    zaprosilo za mnenje tožilstva z dne 6. 3. 2008,
-    odgovor tožilstva št. KT/0/57/08 MR/MV z dne 12. 3. 2008,
-    dopis PU Krško št. 090 – 1/2008/2 z dne 4. 3. 2008, s katerim je bila organu odstopljena vsa dokumentacija,
-    kompleten dosje št. D/1468421 z dne 14. 1. 2008,
-    kazensko ovadbo PP Brežice na Okrajno sodišče Brežice št. D/1468421/K790473/K790502/K796783/3621640/2007-25 z dne 14. 1. 2008, skupaj s prilogami,
-    Obvestilo ODT Krško št. KT/0/57/08 MV z dne 13. 2. 2008,
-    Sklep ODT Krško št. KT/0/57/08 MR/MV z dne 13. 2. 2008.

Pritožba ni utemeljena.

1.    Pojem informacije javnega značaja in načelo prostega dostopa

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991-I s spremembami). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa zato, ker je podana kakšna od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da delovno področje organa pomeni, da gre za informacije, ki  jih je organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).

Upoštevaje navedeno Pooblaščenec najprej ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa. Organ je namreč, v skladu z 21. členom Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZDU-1), ustanovljen kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve in spada med upravne organe. Delovno področje organa je določeno z Zakonom o policiji (Ur. l. RS, št. 107/2006, v nadaljevanju ZPol), ki v 1. čl. določa, da organ opravlja naloge, določene s tem in drugimi zakoni in podzakonskimi predpisi. 3. čl. ZPol med drugim določa, da je naloga organa tudi preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov. Prosilec zahteva dokumente, ki se nanašajo na naloge organa v zvezi s pregonom kaznivih dejanj, iz česar sledi, da vsi zahtevani dokumenti spadajo v njegovo delovno področje.

Glede ostalih dveh kriterijev (to je, da mora organ z zahtevano informacijo razpolagati in da se mora ta nahajati v materializirani obliki) Pooblaščenec ugotavlja, da sta v obravnavanem primeru izpolnjena tudi ta dva kriterija za obstoj informacije javnega značaja. Vso zahtevano dokumentacijo je namreč organ z odstopom pritožbe posredoval Pooblaščencu, iz česar nedvomno izhaja, da organ z njo razpolaga.  

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, je v nadaljevanju presojal, ali katerikoli del navedenih informacij morebiti predstavlja katero od izjem od prostega dostopa, ki so opredeljene v 1.odst. 6. čl. ZDIJZ.
2.    Izjema po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ

Pooblaščenec najprej ugotavlja, da iz dokumentacije, ki mu jo je odstopil organ, izhaja, da se informacije, ki jih je zahteval prosilec (kazenska ovadba Policijske postaje Brežice, št. D/1468421/K790473/K790502/K796783/3621640/2007-25 z dne 14. 1. 2008-04-23 ter kazenske ovadbe ….. z dne 1. 10. 2007, 23. 10. 2007 in 5. 12. 2007, katere je Policijska postaja Brežice posredovala ODT Krško) vodijo v obliki enotnega kazenskega dosjeja  - kazenske ovadbe št. D/1468421 /K790473/K790502/K796783/3621640/2007-25 z dne 14. 1. 2008-04-23 s prilogami. Dokumenti, ki jih je prosilec zahteval pod tč. 2 svoje zahteve, so tako priloge oz. sestavni del dokumenta – kazenske ovadbe, ki jo je prosilec zahteval pod tč. 1.

Organ se v izpodbijani odločbi med drugim sklicuje na izjemo po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zaradi katere je treba dostop do zahtevanih informacij v celoti zavrniti, prosilec pa meni, da je sklicevanje na navedeno izjemo v konkretnem primeru brezpredmetno, ker je Okrožno tožilstvo v Krškem že izdalo sklep, s katerim je kazensko ovadbo zavrglo.

6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ omogoča organu zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V zvezi s tem je najprej potrebno pojasniti pojem kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz ZKP in Zakona o državnem tožilstvu (UL RS, št. 64/94 s spremembami, v nadaljevanju ZDT) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe, ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ, s tem ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba Pooblaščenca). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva, ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Namen izjeme po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ pa je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo kazenskega postopka.

6. tč. 1. odst. 6. čl ZDIJZ določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:
1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.

Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju.

Glede vprašanja, ali je kazenski postopek še v teku, je Pooblaščenec preveril navedbe prosilca, da je v predmetni zadevi Okrožno državno tožilstvo izdalo sklep, s katerim je kazensko ovadbo zavrglo. Ugotovil je, da je bil dne 13. 2. 2008 izdan sklep št. KT/0/57/08 MR/MV, s katerim je Okrožno državno tožilstvo delno zavrglo kazensko ovadbo, v enem delu pa je bil vložen obtožni predlog in predlog za izdajo kaznovalnega naloga. Navedeno izhaja iz obvestila ODT Krško Policijski postaji Brežice št. KT/0/57/08 MV z dne 13. 2. 2008. Pooblaščenec je vpogledal v dokumentacijo, ki mu jo je posredoval organ in ugotovil, da se kazenska ovadba tako v delu, v katerem so bile zavržene, kot v delu, glede katerega postopek še teče, enotno vodi v enem kazenskem dosjeju Policijske postaje Brežice, št. D/1468421 /K790473/K790502/K796783/3621640/2007-25 z dne 14. 1. 2008-04-23. V predmetni zadevi vodi kazenski postopek Okrajno sodišče v Brežicah, ki bo tudi izvedlo dokazni postopek in odločilo o kaznovalnem nalogu. V okviru tega dokaznega postopka se bo presojalo kazensko ovadbo Policijske postaje Brežice, št. D/1468421 /K790473/K790502/K796783/3621640/2007-25 z dne 14. 1. 2008-04-23 v celoti, z vsemi prilogami, torej tudi v delu, v katerem je bila ovadba zavržena, saj gre za en sam, celovit kazenski dosje, ki se nanaša na enovit dogodek. Navedeno pomeni, da kazenski postopek v zvezi z navedeno kazensko zadevo še ni zaključen.

Upoštevaje 7. člen ZDIJZ, mora organ v primeru, da dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije javnega značaja, ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, te informacije iz dokumenta izločiti ter seznaniti prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Pooblaščenec je z vpogledom v kazenski spis Policijske postaje Brežice, št. D/1468421 /K790473/K790502/K796783/3621640/2007-25 z dne 14. 1. 2008-04-23 ugotovil, da dokumentov, ki se nanašajo samo na osebe, glede katerih je bila kazenska ovadba zavržena, iz spisa ni mogoče izločiti na način, da ne bi bila ogrožena tudi zaupnost dokumentov, ki so sestavni del kazenskega postopka, ki je še v teku. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je v obravnavanem primeru treba upoštevati, da gre pri dokumentih, ki jih zahteva prosilec in ki se sicer nanašajo na osebe, zoper katere je bila kazenska ovadba zavržena, obenem za informacije, ki so sestavni del kazenskega spisa v kazenskem postopku, ki je še v teku, s čimer je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Glede vprašanja, ali bi z razkritjem informacij, ki jih zahteva prosilec, nastala škoda za izvedbo postopka, Pooblaščenec pojasnjuje, da ta pogoj zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa. Škodni test je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ogrozitev izvedbe kazenskega postopka pa mora biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128).

Zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa 1. odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je Pooblaščenec v nadaljevanju sam izvedel t.i. škodni test. Pooblaščenec ugotavlja, da v fazi postopka, v katerih se nahaja konkretni kazenski postopek, ni mogoče določiti, katera listina oz. podatek, ki se nahaja v kazenski ovadbi, je oz. ni pomembna za nadaljnji kazenski postopek. Določen dokument je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, lahko še zbirajo. V okviru dokaznega postopka sodišče pretrese vsa dejstva, za katera meni, da so pomembna za pravilno razsojo. Upoštevaje načelo materialne resnice je pri izvajanju dokaznega postopka treba zagotoviti, da bodo po resnici in popolnoma ugotovljena vsa dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodne odločbe. Navedeno pomeni, da bo v predmetni kazenski zadevi sodišče izvedlo celotni dokazni postopek, pri čemer bo zaslišalo morebitne priče, vpogledalo v vse listine, ki so v zvezi s predmetnim kazenskim postopkom in izvedlo druge potrebne dokaze. Pravica sodišča, da presoja, ali je podano kakšno dejstvo, ali ne, namreč ni vezana na nobena posebna formalna dokazna pravila. Sodišče šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov ter katere dokaze je pri tem upoštevalo. Pred zaključkom dokaznega postopka, to je do konca glavne obravnave, pa lahko stranke sodišču ves čas predlagajo izvedbo novih dokazov, o izvedbi katerih pa odloča sodišče. Z razkritjem informacij iz kazenskega spisa pred zaključkom dokaznega postopka, bi nastala škoda za izvedbo kazenskega postopka, saj bi se z dokazi lahko seznanil vsakdo, tudi priče in izvedenci, ki še niso bili zaslišani, kar bi vplivalo na njihove izpovedbe. To bi vplivalo na izvedbo dokaznega postopka in posledično na ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za izdajo zakonite sodne odločbe, s čimer bi bilo okrnjeno načelo materialne resnice, kot eno izmed temeljnih načel kazenskega postopka.

Pri presoji nastale škode pa je zlasti potrebno upoštevati tudi dejstvo, da bi z dostopom do dokumentov iz kazenskega spisa posegli tudi v nekatere z ustavo zavarovane pravice obdolženca: v pravico do sodnega varstva, varstva pravic zasebnosti, osebnostne pravice, domnevo nedolžnosti. Ustava RS v 23. čl. določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih, ter obtožbah proti njemu, brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, ter da mu sodi sodnik, ki je izbran po pravilih, v naprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Z vpogledom v kazenski spis bi obdolženemu to pravico odvzeli, saj bi s tem omogočili pritisk javnosti na nepristransko odločanje pravosodnih organov, kar pa bi pomenilo dodaten in nezakonit pritisk javnosti na obdolženca, proti kateremu obdolženi nima učinkovite obrambe. S tem bi posegli v pravico do zasebnosti in varovanja dobrega imena, na podlagi katere je posamezniku z ustavno močjo pridržana sfera zasebnega življenja oz. njegovega zasebnega življenjskega okolja. Zagotovljena je nedotakljivost njegove zasebnosti, kar pomeni, da obstaja nedotakljivo področje človekove svobode, ki je odtegnjeno vplivu države, ter toliko bolj seveda posegu drugih posameznikov. Posegli bi tudi v pravico domneve nedolžnosti (27. čl. Ustave RS), na podlagi katere velja obdolženi kaznivega dejanja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Gre za t.i. predpostavko nedolžnosti, ki pomeni, da oseba velja za nedolžno, dokler se ji ne dokaže krivda, da mora krivdo dokazovati državni tožilec in ne obdolžena oseba, ter najpomembnejše, da mora sodišče v dvomu, ko krivda ni nedvomno dokazana, obdolženo osebo oprostiti (prim. tudi Komentar Ustave RS, Lovro Šturm (urednik), Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije 2002, stran 305). Z razkritjem zahtevanih podatkov bi se tako domneva nedolžnosti »spremenila« v domnevo o krivdi, saj bi javnost polemizirala o vprašanjih, ki sicer sodijo v domeno sodišča. Z razkritjem podatkov bi se javnost lahko opredelila o krivdi posamezne osebe, čeprav potem kazenski postopek takšnih domnev ne bi potrdil. Ob tem je potrebno omeniti, da Ustava RS sicer določa javnost sojenja, torej da so sodne obravnave javne, da se sodbe izrekajo javno ter da izjeme določa zakon (24. čl. Ustava RS), vendar pa je, po oceni Pooblaščenca, omenjena pravica v prvi vrsti namenjena strankam v posameznem postopku, s katero naj bi se zagotovila poštenost sojenja, zlasti pa je pomembno, da je ta pravica vezana na javnost glavne obravnave in javen izrek sodbe, kar v konkretnem primeru pomeni, da bo javnost lahko prisotna, ko bo opravljena glavna obravnava.

Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da bi z razkritjem dokumentov, ki jih zahteva prosilec, pri izvedbi konkretnega kazenskega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. Zahtevo prosilca je zato treba zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ.

3.    Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ

Ne glede na to, da za zavrnitev zahteve prosilca zadostuje že ena izmed izjem, določenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, pa Pooblaščenec ugotavlja, da je dostop do zahtevanih dokumentov treba zavrniti tudi iz razloga obstoja izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.

Upoštevaje razloge, ki jih je Pooblaščenec navedel pod tč. 2. te obrazložitve in iz katerih izhaja, da iz predmetne kazenske ovadbe s prilogami ni mogoče izločiti dokumentov, ki se nanašajo samo na del, glede katerega je bila kazenska ovadba zavržena, je Pooblaščenec vpogledal v kazenski dosje (kazensko ovadbo Policijske postaje Brežice, št. D/1468421 /K790473/K790502/K796783/3621640/2007-25 z dne 14. 1. 2008-04-23 ter kazenske ovadbe Andreja Škrabca z dne 1. 10. 2007, 23. 10. 2007 in 5. 12. 2007, katere je Policijska postaja Brežice posredovala ODT Krško) in v celoti presojal, ali se v njej nahajajo dokumenti, ki vsebujejo osebne podatke. Pri tem je Pooblaščenec ugotovil, da kazenska ovadba s prilogami vsebuje številne osebne podatke (npr. imena in priimke, EMŠO, stalno prebivališče, zdravstveno stanje, državljanstvo) in opise konkretnih dogodkov, ki se nanašajo na konkretne osebe, na podlagi katerih so te osebe določene oz. določljive, saj jih je mogoče povsem enostavno identificirati. Pri tem je Pooblaščenec upošteval tudi navedbe organa, da gre za dogodke v majhnem kraju, na podlagi opisov teh dogodkov, pa bi bile enostavno določljive osebe, ki so v njih sodelovale. Upoštevaje definicijo osebnega podatka iz 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1, gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke.

Pooblaščenec je z vpogledom v kazensko ovadbo Policijske postaje Brežice, št. D/1468421 /K790473/K790502/K796783/3621640/2007-25 z dne 14. 1. 2008-04-23 ter kazenske ovadbe Andreja Škrabca z dne 1. 10. 2007, 23. 10. 2007 in 5. 12. 2007, katere je Policijska postaja Brežice posredovala ODT Krško, obenem ugotovil, da so osebni podatki v teh dokumentih v takšnem obsegu in strukturi, da jih, upoštevaje 7. čl. ZDIJZ, ni mogoče izločiti iz dokumentov, ne da bi bila ogrožena njihova zaupnost.

Pooblaščenec je obenem ocenil, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba 2. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Pooblaščenec ugotavlja, da se je prosilec v zahtevi in pritožbi sicer skliceval na javni interes glede razkritja teh podatkov, pri čemer pa ni pojasnil, zakaj bi bil v konkretni zadevi javni interes glede razkritja informacij močnejši od interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je namreč potrebno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da je test interesa javnosti potrebno uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je ''interesantno za javnost'', temveč da se razkrije tisto, kar je ''v interesu javnosti''. Podatki, ki jih zahtevata prosilec, so morebiti interesantni za javnost in prosilca, nikakor pa niso v interesu javnosti, saj mora vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa mora hkrati vse državljane varovati pred zlorabo te pravice na njihovo škodo, kar vsekakor velja v primerih, ko bi bila z razkritjem informacije ogrožena učinkovita izvedba kazenskega postopka in varstvo osebnih podatkov posameznikov. V obravnavani zadevi Pooblaščenec tako ocenjuje, da vse okoliščine in škodni test, obrazložen v tč. 2 in 3. te odločbe, pripeljejo do zaključka, da ni podan interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij v razmerju do interesa izvedbe kazenskega postopka in varstva pravic posameznikov, da ti podatki ostanejo zavarovani.
Glede navedb prosilca, da so v sklopu zahtevanih podatkov tudi kazenske ovadbe proti policistom, ki so javni uslužbenci in katerih delo je javno, Pooblaščenec ugotavlja, da tretji odstavek 6. čl. ZDIJZ, ki sicer določa, da se ne glede na morebitne izjeme, dostop od zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, izrecno izključuje uporabo te določbe za izjeme iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Navedeno pomeni, da v primeru obstoja izjeme po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ko gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, določbe 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ni mogoče uporabiti. V konkretnem primeru torej niti z uporabo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ in sklicevanjem na dejstvo, da gre za javne uslužbence, ni dopustno razkriti podatkov, za katere je Pooblaščenec v tč. 2 te obrazložitve ugotovil, da predstavljajo izjemo po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec, po opravljenem preizkusu, izvedenem po 2. odstavku 247. člena ZUP, ki je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni bilo pomanjkljivosti, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil in potrdil odločbo organa prve stopnje.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba oziroma upravni spor, pač pa je upravni spor dopusten zoper odločbo organa, št. 090-12/2008/8 z dne 19. 3. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani,  Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



       Informacijski pooblaščenec:
 Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
                    pooblaščenka