Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.08.2019
Naslov: prosilec - MNZ Policija
Številka: 090-149/2019
Kategorija: Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval fotokopijo sodbe, s katero je bilo na prvi stopnji pri okrajnem sodišču odločeno v zadevi z opr. št. ZSV 640/2012 (zahteva za sodno varstvo je bila vložena zoper odločbo naslovnega organa št. 555006549542 z dne 30. 4. 2012), podatek kdaj je postala zadeva pravnomočna, podatek o tem, ali je bila zoper sodbo vložena pritožba in datum vložitve ter morebitno odločitev višjega sodišča. Organ je njegovi zahtevi delno ugodil in mu omogočil dostop do dokumentov na način, da se prekrijejo varovani osebni podatki, med drugim opravilne številke. Prosilec je v pritožbi vztrajal, da se mu v dokumentu omogoči dostop tudi do opravilnih številk. IP je ocenil, da glede na podano zahtevo in ostale podatke, ki iz posredovanih dokumentov izhajajo, opravilne številke sodbe, prekrškovne zadeve, zadeve Policijske postaje in Vrhovnega državnega tožilstva, niso varovani osebni podatki. Na podlagi opravilnih številk navedenih dokumentov posameznikov, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, predvsem glede na preostalo vsebino posredovanih dokumentov, ni mogoče neposredno ali posredno določiti.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-149/2019/2
Datum: 9. 8. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 6. 2019, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), z dne 3. 6. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 14. 6. 2019 se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-52/2019/11 (2061-01) z dne 3. 6. 2019 v 1. točki izreka odpravi v delu, ki se nanaša na opravilne številke dokumentov, ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati kopijo dokumentov »Pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Mariboru, z dne 27. maja 2013«, »Zaprosilo za spis z dne 19. februarja 2014« in »Vrnitev spisa, z dne 14. marca 2014«, tako, da bodo razvidne še opravilne številke dokumentov.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je dne 18. 4. 2019 na podlagi ZDIJZ na Policijsko postajo Maribor II, Cesta proletarskih brigad 75, 2000 Maribor, naslovil zahtevo za fotokopijo sodbe v imenu ljudstva z obrazložitvijo, s katero je bilo na prvi stopnji pri Okrajnem sodišču v Mariboru, odločeno v zadevi z opr. št. ZSV 640/2012 (zahteva za sodno varstvo je bila vložena zoper odločbo naslovnega organa št. 555006549542 z dne 30. 4. 2012), podatek kdaj je postala zadeva pravnomočna, podatek o tem, ali je bila zoper sodbo opr. št. 640/2012 vložena pritožba na višje sodišče in datum vložitve ter morebitno odločitev višjega sodišča. Zahtevane informacije je želel v fotokopiji.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-52/2019/11 (2061-01) z dne 3. 6. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), in sicer je odločil, da se zahtevi prosilca delno ugodi in se mu posreduje: a) fotokopijo pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru, z dne 27. maja 2013 v anonimizirani obliki, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki, razen imen in priimkov nosilcev javnih funkcij; b) datum pravnomočnosti sodbe, ki je odtisnjen na zadnji strani dokumenta, navedenega pod točko 1. a), c) fotokopijo dokumenta Zaprosilo za spis, št. odl…., v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št…., z dne 19. februarja 2014 s prekritimi varovanimi osebnimi podatki in d) fotokopija dokumenta Vrnitev spisa, z dne 14. marca 2014, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Z drugo točko izreka izpodbijane odločbe je odločil, da stroški v tem postopku niso nastali. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ ugotovil, da razpolaga z zahtevano sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru, vendar ta vsebuje varovane osebne podatke. Organ ugotavlja, da je prosilec zahteval pravnomočno sodbo, izdano v prekrškovnem postopku. V obrazložitvi povzema mnenje Okrožnega sodišča v Mariboru, št. 337/2019-2, z dne 13. maja 2019, da je prosilec zahteval sodbo zgolj z navedbo opravilne številke, kar pomeni, da sodba ni zahtevana v zvezi z določeno fizično osebo kot (morebitnim) subjektom prekrškovnega postopka, zato razkritje dejstva o obstoju zahtevane sodbe ne pomeni razkritja varovanega osebnega podatka. Hkrati se organ sklicuje na mnenje Vrhovnega državnega tožilstva, da so osebni podatki med drugim opravilne številke zadeve, osebno ime, EMŠO, datum rojstva, itd.. Nadalje je organ v izpodbijani odločbi navedel, kateri osebni podatki so bili prekriti; in sicer opravilne številke, imena in priimki fizičnih oseb, naslovi fizičnih oseb, številka odločbe, lokacija dogodka, ime in naslov restavracije, ime podjetja, ime restavracije, lokacije dogodkov, imena in priimki zdravnikov. Imen in priimkov nosilcev javnih pooblastil (sodnik in policisti) ter podpis sodnika in uradne osebe sodišča, da je kopija enaka izvirniku in da je sklep pravnomočen, uradna oseba ni prekrila. Iz odločbe še izhaja, da je uradna oseba na spletni strani »sodnapraksa.si«, iz katere so razvidne objavljene odločbe višjih in Vrhovnega sodišča RS, med drugim s kazenskega in prekrškovnega področja, preverila in ugotovila, da so sodbe objavljene brez osebnih podatkov, in sicer brez imen in priimkov ter naslovov fizičnih oseb, pa tudi brez celotnih imen različnih lokalov oziroma naslovov, so pa v celoti objavljene druge okoliščine dogodkov in ravnanj.

Prosilec je dne 14. 6. 2019 vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na anonimizacijo opravilnih oziroma evidenčnih številk dokumentov, ki so mu bili posredovani z izpodbijano odločbo. Pri tem je navedel, da organ ni navedel razlogov zakaj, bi prekril tudi opravilne številke zadev, sklicevanje na mnenje Vrhovnega državnega tožilstva po mnenju prosilca ne more biti zadostna podlaga za takšno odločitev. Meni, da opravilna številka zadeve in ostalih dokumentov ne more biti podatek, ki nakazuje lastnost, razmerje, stanje, ravnanje in druge okoliščine osebe, na katero se nanaša. Pri tem prosilec opozarja na neskladje v odločitvi organa, saj je v povzemanju stališča Okrožnega sodišča v Mariboru organ opravilno številko navedel, pri anonimizaciji pa je isto številko prekril.

Pritožbo prosilca je organ dne 19. 6. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi prvega odstavka 245. člena ZUP, posredoval v odločanje IP. Pri tem je navedel, da svoje odločbe ne bo spreminjal in vztraja pri obstoječem prekritju dokumentov.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se informacija nahaja v materializirani obliki. Če so navedeni pogoji izpolnjeni, je organ pri postopanju in odločanju po ZDIJZ dolžan v nadaljevanju presojati, ali so dokumenti, ki predstavljajo informacije javnega značaja, javno dostopni (v celoti ali delno), in se konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da z dokumenti razpolaga ter, da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov, sporno pa je, ali se je organ utemeljeno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov in v dokumentih, do katerih je dostop ugodil, utemeljeno prekril opravilne številke.

1.    Izjema varstva osebnih podatkov

IP ugotavlja, da je organ zahtevi prosilca za dostop, v kateri je zahteval dostop: do sodbe v imenu ljudstva, s katero je bilo na prvi stopnji pri Okrajnem sodišču v Mariboru, odločeno v zadevi z opr. št. ZSV 640/2012 (zahteva za sodno varstvo je bila vložena zoper odločbo prekrškovnega organa št. 555006549542 z dne 30. 4. 2012), do podatka o njeni pravnomočnosti in do morebitne pritožbe ter do odločitve o pritožbi zoper navedeno sodbo, delno ugodil in mu omogočil delni dostop. Ugotovil je, da zahtevani dokumenti vsebujejo številne osebne podatke, med drugim tudi opravilne številke zadev, zato je, sklicujoč se na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na posredovanih dokumentih prekril tudi opravilne številke zahtevane sodbe, odločbe o prekršku in opravilne številke, pod katero je zadevo vodilo Vrhovno državno tožilstvo, ki je odločilo, da ne bo vložilo zahteve za sodno varstvo ter Policijska postaja Maribor II, ki je prekršek obravnavala. IP je tako v nadaljevanju izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

ZDIJZ pri ugotavljanju izjeme varstva osebnih podatkov napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

V skladu s 6. členom ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

Na podlagi navedenih pravnih podlag IP ugotavlja, da so v zahtevanih dokumentih številni osebni podatki, ker pa se pritožba prosilca omejuje na opravilne številke zadev, je IP v nadaljevanju preverjal stališče prosilca, da opravilne številke zadev niso osebni podatek in nasprotne argumente organa, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe, v prid tezi, da opravilne številke predstavljajo osebne podatke.

IP je ocenil, da glede na podano zahtevo in ostale podatke, ki iz posredovanih dokumentov izhajajo, opravilne številke sodbe, prekrškovne zadeve, zadeve Policijske postaje in Vrhovnega državnega tožilstva, niso varovani osebni podatki. Na podlagi opravilnih številk navedenih dokumentov posameznikov, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, predvsem glede na preostalo vsebino posredovanih dokumentov, ni mogoče neposredno ali posredno določiti. V svoji dosedanji praksi (npr. odločba IP št. 090-236/2017 z dne 16. 11. 2017) je IP že odločil, da opravilne številke zadev niso varovani osebni podatki, saj na njihovi podlagi posameznik ni določljiv in IP v obravnavani zadevi sledi temu stališču. Opravila številka ne predstavlja nobene od okoliščin, na podlagi katerih bi bil posameznik glede na Splošno uredbo o varstvu podatkov določljiv, saj ne gre za identifikacijsko številko, podatek o lokaciji, spletni identifikator, ali za dejavnik, ki je značilen za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto določenega posameznika.

Opravilne številke v sodnih, prekrškovnih, upravnih in tožilskih zadevah  se določijo, če gre za zadevo, ki se pri organu še ne vodi in se vpišejo v ustrezni vpisnik ter osnuje spis, iz opravilne številke pa je pravilom razvidna številka vpisnika, zaporedna številka vpisa in številka letnice. Opravilne, evidenčne oziroma številke zadev se določijo glede na objektivne kriterije vrste zadeve in časovnega zaporedja prispetja v organ in ne po subjektivnih kriterijih, ki bi odražali osebne okoliščine posameznika. Prav tako pa kot izhaja iz odločbe IP št. 090-236/2017 z dne 16. 11. 2017 je sistem vodenja evidenc v zadevah iz pristojnosti Policije, Vrhovnega državnega tožilstva in sodišč zaprt in ni javen ter je nemogoče, da bi bil posameznik na podlagi opravilne številke zadeve oziroma dokumenta zlahka določljiv.

V delu, ki se nanaša na opravilne številke zadev sodišč pa IP ugotavlja, da je javnost delovanja sodišč urejena v področni zakonodaji. Zakon o sodiščih (v 17.a členu) med drugim določa, da se zaradi zagotavljanja javnosti sojenja, izpolnjevanja obveznosti iz drugih zakonov ter obveščanja javnosti in medijev določeni podatki, med drugim o opravilni številki zadeve, objavljajo na oglasni deski in na spletni strani sodišča. Prav tako so sodišča tudi proaktivno transparentna tako, da zagotavljajo objavo sodne prakse višjih in Vrhovnega sodišča RS. V skladu s 6. členom Sodnega reda (Ur. l. RS, št. 87/16) Vrhovno sodišče objavlja obdelano sodno prakso sodišč na spletnih straneh sodstva. Na objavljeno sodno prakso na spletni strani »sodnapraksa.si« se je skliceval tudi organ, pri čemer pa ni v celoti sledil tam navedenemu načinu objave, saj je prekril tudi opravilne številke, čeprav so v objavljenih odločbah višjih in Vrhovnega sodišča razvidne ne samo odločbe teh sodišča, ampak tudi opravilne številke prvostopnih odločb sodišč in tudi opravilne številke odločb o prekrških (glej npr. zadeve VSC00010187, VSC Sodba PRp 17/2018 z dne 13. 3. 2018 in npr. VSL00014538, VSL PRp 395/2017 z dne 4. 4. 2018), ki so za predmetno zadevo relevantne.

Prav tako ne drži stališče, katerega sicer v svoji odločitvi organ le povzema, brez sklicevanja na konkretno zadevo ali dokument, da po mnenju IP sodijo med osebne podatke tudi opravilne številke zadev. Da navedeno stališče ne drži, izhaja iz odločbe IP št. 236/2017 z dne 16. 11. 2017 in iz spletne strani IP, kjer so objavljene odločbe o prekrških. IP v okviru svojih pristojnosti deluje tudi kot inšpekcijski in prekrškovni organ ter svoje odločitve objavlja. Na spletni strani IP  so objavljene odločbe o prekrških, iz katerih so razvidne tudi opravilne številke. Obenem IP poudarja, da je prosilec zahteval dokument na podlagi opravilne številke sodne odločbe in odločbe o prekršku, kar pomeni, da je s temi podatki že seznanjen in bi tako organ moral, če meni, da so posamezniki na podlagi teh podatkov določljivi, zahtevo v celoti zavrniti. Hkrati pa posredovani dokumenti, v katerih so opravilne številke sodne odločbe in odločbe o prekršku prekrite, ne omogočajo objektivne preveritve istovetnosti z zahtevanimi dokumenti.

Sklepno IP ugotavlja, da v zahtevanih dokumentih opravilne številke sodbe, odločbe o prekršku, zadeve tožilstva in Policijske postaje glede na zahtevo, ki je bila podana na podlagi opravilne številke in glede na prekritje drugih osebnih podatkov v teh dokumentih, ne prestavljajo varovanih osebnih podatkov. IP je ugotovil, da je pritožbena navedba o neupravičenem prekritju opravilnih številk na posredovanih dokumentih utemeljena, zato je pritožbi na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP ugodil, odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan posredovati dokumente na način, da bo iz njih razvidna tudi opravilna številka sodbe, prekrškovne zadeve, zadeve na Policijski postaji Maribor II in Vrhovnem državnem tožilstvu, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Stroški postopka

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke