Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 25.03.2019
Naslov: prosilec - Ministrstvo za javno upravo
Številka: 090-55/2019
Kategorija: Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dovoljenja, ki jih je organ izdal svojim zaposlenim za opravljanje pridobitne dejavnosti, plačilne liste in potne naloge za dva javna uslužbenca zadnjih 12 mesecev ter skupni znesek proračunskih sredstev, ki jih je organ namenil izobraževanju v organizaciji zasebnih podjetij, v katerih so kot predavatelji sodelovali zaposleni pri organu. Organ je zahtevo delno zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga oz. ker vsebujejo varovane osebne podatke. Poleg tega se je skliceval, da Splošna uredba o varstvu podatkov, ki je glede na ZDIJZ in ZSPJS kasnejši predpis, zahteva bistveno strožje obravnavanje zahtev po posredovanju osebnih podatkov. Prosilec je v pritožbi navedel, da je organ dostop do plačilnih list zavrnil neutemeljeno, saj ni upošteval niti prakse IP niti tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop (ne glede na obstoj izjeme) dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da posamezna plačilna lista javnega uslužbenca vsebuje več nevarovanih osebnih podatkov, kot je menil organ, zato je organu naložil, da mora pri dostopu do plačilnih list upoštevati pravilo delnega dostopa in prosilcu posredovati plačilne liste na način, da na njih prekrije, tj. izloči, varovane osebne podatke. Na odločanje organa v postopku z zahtevo po ZDIJZ pa ne more vplivati niti Splošna uredba o varstvu podatkov, saj zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavljata tako ZSPJS kot tudi ZDIJZ. Pritožba prosilca je bila tako delno utemeljena.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-55/2019/5

Datum: 25. 3. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 16. 1. 2019 zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-118/2018/3 z dne 19. 12. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 16. 1. 2019 zoper drugo alinejo 1. točke izreka odločbe Ministrstva za javno upravo, št. 090-118/2018/3 z dne 19. 12. 2018, se delno ugodi in se druga alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati:
  1. plačilne liste za javnega uslužbenca …, za mesece december 2017 do vključno november 2018, pri čemer je na posredovanih dokumentih dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:
  • davčno številko imenovanega in naslov stalnega bivališča,
  • dodatek za delovno dobo (C020), kadar je ta na posamezni plačilni listi naveden samostojno, v obliki odstotka od plače ali kot bruto in neto znesek,
  • vse podatke o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo,
  • podatke o bolniški odsotnosti,
  • vse neto zneske izplačil, razen podatkov o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevozu na delo,
  • podatke o morebitnih odtegljajih,
  • podatke o obračunanih davkih in prispevkih od plače in bonitet ter drugih dohodkov iz delovnega razmerja,
  • podatek o številki transakcijskega računa posameznika,
  • podatek o premijskem razredu, v katerega se posameznik uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU.
  1. plačilne liste za javnega uslužbenca … za meseca oktober 2018 in november 2018, pri čemer je na posredovanih dokumentih dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:
  • davčno številko imenovanega in naslov stalnega bivališča,
  • dodatek za delovno dobo (C020), kadar je ta na posamezni plačilni listi naveden samostojno, v obliki odstotka od plače ali kot bruto in neto znesek,
  • vse podatki o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo,
  • vse neto zneske izplačil, razen podatkov o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo,
  • podatke o morebitnih odtegljajih,
  • podatke o obračunanih davkih in prispevkih od plače in bonitet ter drugih dohodkov iz delovnega razmerja,
  • podatek o številki transakcijskega računa posameznika,
  • podatek o premijskem razredu, v katerega se posameznik uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU.
  1. Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, opredeljene v 1. točki izreka te odločbe, zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 29. 11. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je elektronske kopije sledečih dokumentov:

  1. vsa dovoljenja, ki jih je organ izdal svojim zaposlenim za opravljanje pridobitne dejavnosti izven delovnega razmerja pri Ministrstvu za javno upravo, zlasti dovoljenje …,
  2. vse plačilne liste in potne naloge za … in … za zadnjih 12 mesecev,
  3. skupni znesek proračunskih sredstev, ki jih je organ oz. Republika Slovenija v zadnjih štirih letih namenila za izobraževanja javnih uslužbencev v organizaciji zasebnih podjetij, v katerih so kot predavatelji sodelovali zaposleni na Ministrstvu za javno upravo.

Dokumente je želel prejeti na elektronski naslov ….

 

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo, št. 090-118/2018/3 z dne 19. 12. 2018. Pri zavrnitvi se je skliceval na dejstvo, da z zahtevanimi dokumenti pod točkama 1 in 3 ne razpolaga, dostop do plačilnih list in potnih nalogov iz točke 2 zahteve pa je delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. V zvezi z 2. točko prosilčeve zahteve je organ ugotovil, da je … na Ministrstvu za javno upravo zaposlen od 12. 10. 2018 in da so predmet presoje naslednji dokumenti: plačilne liste in potni nalogi za službena potovanja za … za obdobje od meseca decembra 2017 do meseca novembra 2018 ter plačilni listi za … za mesec oktober 2018 in mesec november 2018. Pri vpogledu v dokumentacijo je organ ugotovil, da je … v obdobju zadnjih 12 mesecev (od meseca december 2017 do meseca november 2018) imel eno službeno pot v mesecu juniju 2018, kar je razvidno iz naloga za službeno potovanje št. 201801370, … v mesecu oktobru 2018 in mesecu novembru 2018 ni imel službenih poti. V zvezi s plačilnimi listami je organ ugotovil, da je plača sestavljena iz več delov: osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki, pri čemer določeni podatki, vsebovani v obračunih plač, izpolnjujejo merila za osebni podatek. Enako je ugotovil tudi za nalog za službeno potovanje. V 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je kot izjema določen osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, v nadaljevanju besedila: ZVOP-1) in v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov). Ne glede na navedeno izjemo od prostega dostopa organ skladno s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Organ je v zvezi z navedenimi dokumenti presojal možnost uporabe delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in odločil, da glede plačilnih list prosilcu posreduje informacije o bruto plači za oba javna uslužbenca in anonimiziran nalog za službeno potovanje. Po njegovem mnenju je prosilcu tako omogočil delni dostop do vsebine, s katero se je želel seznaniti, vsebina dokumentov, zaradi prekritih varovanih osebnih podatkov, pa kljub temu ni izgubila pomena.

 

Prosilec se je 16. 1. 2019 zoper odločbo organa, št. 090-118/2018/3 z dne 19. 12. 2018 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), pritožil. Navedel je, da je organ zavrnitev dostopa do plačilnih list neutemeljeno oprl na lastno oceno, da naj bi zahtevane plačilne liste vsebovale varovane osebne podatke, kar naj bi skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljalo izjemo od prostega dostopa do zahtevane informacije. ZDIJZ je namreč v tretjem odstavku istega člena zelo jasen in določa, da se dostop (ne glede na obstoj izjeme) dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Nesporno je torej, da primer iz 3. točke ne sodi med tiste zakonske izjeme, ki bi bile izvzete iz dolžnosti organa do posredovanja zahtevanih informacij. Prosilec je bil presenečen, da uradna oseba, ki je pristojna za posredovanje informacij javnega značaja pri organu, ki je pristojen za področje ZDIJZ, ne pozna temeljnih pravnih podlag pri svojem odločanju, niti prakse IP s tega področja. Od pritožbenega organa je zahteval odpravo izpodbijane odločbe in odločitev, da je organ prosilcu dolžan nemudoma posredovati zahtevane kopije plačilnih list.

 

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-118/2018/6 z dne 27. 2. 2019, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. K sami pritožbi je podal tudi več pojasnil. Tako je navedel, da so na zahtevanih plačilni listah osebni podatki, ki sodijo v povsem zasebno sfero prejemnika plače, zato predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je ocenil, da bi se na plačilni listi moralo prekriti (anonimizirati) večina podatkov kot npr. naslov prebivališča javnega uslužbenca, podatek o davčni številki, podatke o letnem dopustu, podatke o skupni delovni dobi, podatke o dodatku za delovno dobo, podatke o netu znesku za redno delo ipd. in bi tako anonimiziran dokument za pritožnika izgubil pomen. Zato se je organ odločil, da pritožniku omogoči delni dostop do vsebine, s katero se želi seznaniti, skladno s 7. členom ZDIJZ, in je pritožniku posredoval informacijo o bruto plači po posameznih zahtevanih mesecih za oba javna uslužbenca. Pojasnil je, da je Splošna uredba o varstvu podatkov glede na ZDIJZ in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 –uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18, v nadaljnjem besedilu ZSPJS) kasnejši predpis, ki po mnenju organa zahteva bistveno strožje obravnavanje zahteve po posredovanju osebnih podatkov, zato je organ glede na Splošno uredbo o varstvu podatkov, da ne bi prekomerno posegel v pravico posameznika do varstva osebnih podatkov, ocenil, da je s tem v celoti sledil namenu ZDIJZ ter ZSPJS, hkrati pa ni posegel v varstvo posameznika pri obdelavi njegovih osebnih podatkov, ki je njegova temeljna pravica. Ob zaključku je še ocenil, da je dilema, ali se pritožniku posredujejo osebni podatki v obliki dopisa, ali pa v obliki anonimizirane plačilne liste povsem irelevantna, saj je predmet presoje osebni podatek na plačilni listi, ne pa plačilna lista kot papirni obrazec. Ker pravna podlaga za posredovanje zahtevanih kopij plačilnih list ni podana, je organ pritožbo ocenil kot neutemeljeno.

 

Ker organ ob odstopu pritožbe IP ni posredoval vse dokumentacije, ki se tiče zadeve, je IP 6. 3. 2019 na organ naslovil poziv, št. 090-55/2019/2. Zahtevano dokumentacijo je IP prejel 11. 3. 2019.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Iz pritožbe izhaja, da se prosilec ne strinja z odločitvijo organa iz druge alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do plačilnih list s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), pri čemer je po 7. členu ZDIJZ za delni dostop do zahtevane informacije štel posredovanje informacije o bruto plači, tj. izpis v obliki tabele, po posameznih zahtevanih mesecih za oba javna uslužbenca.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije (tj. plačilne liste za navedena javna uslužbenca) obstajajo in izpolnjujejo vse zakonske kriterije za informacijo javnega značaja, kot izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ti kriteriji so (1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, (2) organ mora z njo razpolagati in (3) nahajati se mora v materializirani obliki. IP je ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, saj jih je tudi posredoval IP.

 

Iz zahteve prosilca z dne 29. 11. 2018 točno, jasno in nedvoumno izhaja, da je prosilec zahteval dostop do plačilnih list (in ne določenih podatkov, kot npr. podatkov o bruto plači javnih uslužbencev). To pomeni, da bi se moral organ skladno s 25. členom (dostop do informacije) in 26. členom (zavrnitev zahteve) ob uporabi določbe 17. člena ZDIJZ, ki zahteva, da prosilec opredeli zahtevano informacijo in izbiro oblike seznanitve, opredeliti do dostopa do konkretnih plačilnih list. Ker je prosilec zahteval, da mu organ v elektronski obliki posreduje zahtevane plačilne liste, organ pa je informacije, za katere je ocenil, da so prosto dostopne (ime in priimek javnega uslužbenca, znesek bruto plače), z ustreznim ukazom zgolj priklical iz informatizirane zbirke podatke, to pomeni, da organ ni odločal niti o dokumentih, ki so predmet zahteve, niti o obliki zahtevanih informacij, v skladu s postavljeno zahtevo. Organ je s tem ravnal v nasprotju z zgoraj navedenimi določbami ZDIJZ. Pri dostopu do informacij javnega značaja mora organ namreč najprej ugotoviti ali zahtevani podatek ustreza definiciji informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ v povezavi s 1. členom ZDIJZ in šele nato, ali dokument vsebuje varovane podatke ter posledično izvesti delni dostop (ki pa ne pomeni, izpisati nevarovane podatke, ampak prekriti, tj. izločiti, varovane podatke na obstoječem dokumentu). Organ bi moral prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih plačilnih list v obliki delnega dostopa, na način, da bi jih posredoval s podatki, ki niso varovani. Tako tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) v prvem odstavku 19. člena določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena zakona, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče: (1) na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki, (2) v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.

 

IP se strinja z navedbami organa, da plačilne liste javnih uslužbencev niso prosto dostopne informacije javnega značaja v celoti, saj vsebujejo (tudi) varovane osebne podatke. Ne strinja pa se z obrazložitvijo organa, da sta edina podatka na plačilni listi, ki sta prosto dostopna, ime in priimek javnega uslužbenca ter bruto znesek osnovne plače. Že samo ZSPJS v prvem odstavku 38. člena v zvezi z javnostjo plač v javnem sektorju določa, da so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Pravno podlaga za obdelavo osebnih podatkov in njihovo posredovanje javnosti pa predstavlja tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada) dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev ali v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Prav tako se IP ne strinja z mnenjem organa, da Splošna uredba o varstvu podatkov[1], ki je glede na ZDIJZ in ZSPJS kasnejši predpis, zahteva bistveno strožje obravnavanje zahtev po posredovanju osebnih podatkov. Kljub temu, da Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, je ob tem mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije »osebni podatek« in »obdelava« glede na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1). Po členu 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov obdelava pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Poleg tega Splošna uredba o varstvu podatkov[2] v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se je začela uporabljati 25. 5. 2018, (in v tem delu še vedno tudi ZVOP-1 kot sistemski zakon) določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če za obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, obstaja ustrezna pravna podlaga. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku 6. člena. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavljata ZSPJS in ZDIJZ. V drugem odstavku 6. člena pa je določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. To pomeni, da tudi po začetku uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov ostanejo v uporabi tudi določbe prvega, drugega in četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1 (pravne podlage v javnem sektorju), in uporaba pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, ne vplivajo na odločanje organa v postopku z zahtevo po ZDIJZ.

 

IP je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo naslednje osebne podatke javnih uslužbencev: ime in priimek, davčna številka, naslov stalnega prebivališča, številka pogodbe o zaposlitvi, plačni razred, osnovna plača (bruto), osnovna plača (neto), podatki o obračunu rednega dela, letnega dopusta, praznika in bolniških odsotnosti, vse v bruto in neto zneskih, dodatek za delovno dobo v odstotku, vse v bruto in neto znesku, podatki o drugih dodatkih v bruto in neto zneskih, podatek o skupnem znesku vseh dodatkov v bruto in neto znesku, podatki o bonitetah v bruto in neto znesku, podatki o drugih dohodkih iz delovnega razmerja v bruto in neto zneskih, podatek o izplačilu nadomestila za stroške prehrane v bruto in neto zneskih, podatek o prevozu na delo v bruto in neto zneskih, podatek o skupnem povračilu stroškov, podatek o neto znesku plače in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, podatki o morebitnih odtegljajih, podatek o TRR računu, podatek o znesku izplačila na TRR, podatek o osnovi za obračun davka in prispevkov ter o stopnji za obračun davka in prispevkov, podatek o bruto znesku, ki je bil vplačan kot premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter podatek o premijskem razredu, v katerega sta v okviru kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja uvrščena javna uslužbenca.

 

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Kot že navedeno, je v postopku dostopa do informacij javnega značaja razkritje osebnih podatkov dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko je njihovo razkritje določeno z zakonom in se zato ne štejejo za varovane (prvi odstavek 9. člena ZVOP-1 v povezavi z 38. členom ZSPJS).

 

IP je tako ugotovil, da na zahtevanih plačilnih listah niso varovani podatki o imenu in priimku, o nazivu funkcije, o številki pogodbe o zaposlitvi, o plačnem razredu, o osnovni bruto plači, o obračunu rednega dela v bruto zneskih, o obračunu letnega dopusta v bruto zneskih, o drugih dodatkih v bruto zneskih (če iz njih ni razviden dodatek za delovno dobo), o bonitetah v bruto zneskih, o drugih dohodkih iz delovnega razmerja v bruto zneskih, o izplačilu za nadomestilo stroškov prehrane na delu in prevoza na delo v bruto in neto znesku, o skupnem povračilu stroškov in o bruto znesku, ki je bil vplačan kot premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pri vseh navedenih podatkih gre za podatke o porabi javnih sredstev in za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije, dostop do katerih se dovoli na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Podatek o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil, razen pri izplačilu za stroške prehrane na delu in prevoza na delo, kjer je bruto znesek enak neto znesku in od katerih se davki in prispevki ne obračunajo. Strošek za delodajalca kot izplačevalca plače v odnosu do zaposlenega je namreč bruto prejemek zaposlenega.

 

Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani z opravljanjem javne funkcije oz. delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se presoja upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. Zato je IP odločil, da mora organ na plačilnih listah prekriti podatke o davčni številki posameznika, o naslovu stalnega prebivališča, o dodatku za delovno dobo, kadar je ta na posamezni plačilni listi naveden samostojno, v obliki odstotka od plače kot bruto in neto znesek, vse podatke o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo, podatke o bolniški odsotnosti, vse neto zneske izplačil, razen podatkov o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevozu na delo, podatek o skupni neto plači in podatke o končnem izplačilu na transakcijski račun posameznika, podatke o morebitnih odtegljajih, podatke o obračunanih davkih in prispevkih iz plače in bonitet ter drugih dohodkov iz delovnega razmerja, podatek o številki transakcijskega računa posameznika, podatek o premijskem razredu, v katerega se posameznik uvršča v okviru izplačila premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ti podatki namreč niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem konkretnega javnega uslužbenca in so zato varovani. Neto znesek obračuna in izplačila je odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih osebnih okoliščin, ki niso v zvezi z opravljanjem javne funkcije (npr. število prijavljenih družinskih članov, ki se upoštevajo kot vzdrževani člani pri dohodninski osnovi, uvrstitev v skupen dohodninski razred, ki je odvisen od vseh prejemkov posameznika, ne le od višine plače ipd.). Skladno s tem so podatki o neto zneskih izplačil varovani, razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je, po določbi prvega odstavka 38. člena ZSPJS izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov.

 

Ker so podatki, ki jih je zahteval prosilec, absolutno javni, IP v postopek ni pozival stranskih udeležencev, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

 

IP je zaključil, da odločitev organa v drugi alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe, upoštevajoč pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, ni bila pravilna. Organ je na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil delnega dostopa), zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v drugi alineji 1. točke izreka odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Glede podatkov, ki jih mora organ prekriti zaradi varstva osebnih podatkov, je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (2. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106.

[2] 23. 5. 2018 je bil v Uradnem listu Evropske unije, št. L 127, objavljen še Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 119,4.5.2016).