Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.07.2016
Naslov: Prosilec - Ministrstvo za zunanje zadeve
Številka: 090-78/2016
Kategorija: Ali gre za zlorabo pravice?
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil dve zahtevi, s katerima je zahteval različne podatke. Organ je zahtevo prosilca z dne 4. 2. 2016 zavrnil v celoti na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, zahtevo z dne 26. 2. 2016 je zavrnil na navedeni pravni podlagi le v delu, in sicer glede posredovanja plačilnih list javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev organa, v preostalem delu pa je zahtevi delno ugodil. Prosilec je zoper predmetni odločbi organa vložil pritožbi, o katerih je IP odločal v združenem pritožbenem postopku. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev ni prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja in ni ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja in tako ni izvršil ravnanja, ki bi predstavljalo zlorabo pravice. IP je tako pritožbama prosilca ugodil in zadevi vrnil organu v ponovno odločanje, razen v delu, v katerem se nanašata na dokumenta, s katerimi organ ne razpolaga v materializirani obliki.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-78/2016/5

Datum: 11. 7. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbah … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 30. 3. 2016 in 13. 4. 2016, zoper odločbi Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-4/2016/2 z dne 4. 3. 2016 in 090-6/2016/2 z dne 25. 3. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 30. 3. 2016 se delno ugodi. Odločba Ministrstva za zunanje zadeve št. 090-4/2016/2 z dne 4. 3. 2016 se delno odpravi in se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek, ki mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. Pritožbi prosilca z dne 13. 4. 2016 se delno ugodi. Odločba Ministrstva za zunanje zadeve št. 090-6/2016/2 z dne 25. 3. 2016 se delno odpravi in se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek, ki mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. Pritožba prosilca z dne 30. 3. 2016 se zavrne v delu, ki se nanaša na zapisnik sestanka 13. 4. 2015, pritožba prosilca z dne 13. 4. 2016 pa se zavrne v 1. točki izreka odločbe organa št. 090-6/2016/2 z dne 25. 3. 2016.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 4. 2. 2016 zahteval:

-       plačilne liste …, od njene premestitve v organ leta 2012 do danes, ter vse odredbe o določitvi dodatkov k njeni plači;

-       plačilne liste … za leti 2015 in 2016;

-       plačilne liste … v zadnjem letu njenega vodenja …;

-       plačilne liste … za leti 2015 in 2016;

-       elektronsko vabilo … na sestanek MOP in MZZ z dne 13. 4. 2015 ter zapisnik tega sestanka.

 

Organ je odločil o prej navedeni zahtevi z odločbo št. 090-4/2016/2 z dne 4. 3. 2016, s katero je zahteve prosilca zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Organ je pri utemeljitvi te odločitve upošteval druge predhodne zahteve prosilca (12 zahtev od avgusta 2012 do septembra 2015, organ jih navaja po datumih) ter še neobdelano zahtevo za posredovanje plačilnih list 13 javnih uslužbencev, prejeto 26. 2. 2016.

Organ v utemeljitev med drugim navaja, da v primeru konkretnega prosilca ne gre za interes demokratičnega nadzora nad porabo proračunskih sredstev, temveč za zlorabo pravice z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice z namenom posega v dostojanstvo posameznikov in neupravičenega blatenja organa. Iz doslej vloženih zahtev prosilca izhaja, da ne sledi lastnim upravičenim interesom, temveč je njegov namen šikaniranje in ustrahovanje posameznih javnih uslužbencev. V prid navedenemu govori pogostost vlaganja zahtev v zvezi z istimi osebami, uslužbenci MZZ, ter dejstvo, da se krog oseb, o katerih prosilec zahteva podatke, širi, zahteve pa se praviloma vložijo po nastopu konkretnega, za prosilca neugodnega dogodka, kot je npr. neizpolnitev njegovih zahtev, določitev nižje letne ocene, premestitev v drug organ,…

Organ navaja tudi, da prosilec ne zbira informacij z namenom, zaradi katerega je določena pravica dostopa do informacij javnega značaja, temveč zato, ker mu lahko te koristijo za osebno obračunavanje z uslužbenci, s katerimi se je soočil v konkretnih postopkih rednega odločanja organa in uveljavljanja lastnih interesov, še zlasti za diskreditacijo protikandidatov za zasedbo konkretnega delovnega mesta (v notranji in zunanji službi). S tem vrši pritisk na te uslužbence in na druge, ki bi v prihodnje lahko bili udeleženi v postopkih, povezanih s prosilcem. Organ je navedel tudi posamezne konkretne primere, zaradi katerih po mnenju organa zahteva prosilec posamezne dokumente v zvezi s posameznimi uslužbenci organa.

Po pridobitvi informacij po ZDIJZ prosilec več kot očitno zlorablja informacije za blatenje posameznih javnih uslužbencev po socialnih omrežjih in na spletni strani, na kateri objavlja svoj blog, saj informacije pospremi z neprimernimi, neresničnimi in žaljivimi komentarji. S tem jasno izkazuje, da zlorablja pravico do dostopa do informacij javnega značaja za osebni revanšizem, s čimer posega v pravice drugih in dostojanstvo posameznikov. Organ se tako sooča s situacijo, da njegovi uslužbenci ne želijo sodelovati v nobenem postopku, povezanim s prosilcem. Kot izhaja iz sodne prakse Upravnega sodišča (zadeva št. I U 211/2010 z dne 21. 12. 2011) se kot zloraba pravice opredeljuje vsako ravnanje, ko se pravni subjekt giblje v pravno priznanih mejah pravice, vendar pravico uresničuje z namenom nekomu škodovati na način, ki je za drugega manj ugoden od kakšnega drugega, v pomanjkanju zakonitega interesa ali v nasprotju s socialno funkcijo pravice.

Zahteva za posredovanje plačilnih list je dodatno problematična, saj bi glede na prosilčevo poznavanje strukture plačilnih list, prosilec lahko tudi iz prekritega dela podatkov, sklepal na določene osebne okoliščine zaposlenih (dopust, bolniška,…). S ponavljajočo se uporabo instituta dostopa do informacij javnega značaja v primeru konkretnega prosilca, glede očitno pogosto istih posameznikov, prihaja posledično tudi do nezakonitega zbiranja osebnih podatkov. Upoštevaje pogostost zbiranja teh podatkov in po preveritvi spletne strani IP je organ ugotovil, da prosilčeva zbirka podatkov ni prijavljena, podatke pa prosilec nedvomno nadalje obdeluje, saj jih objavlja na socialnih omrežjih. Zahtevo za posredovanje elektronskega vabila … na sestanek MOP in MZZ z dne 13. 4. 2015, je organ zavrnil, ker je MZZ prosilcu že posredoval dokument kot nasprotni stranki v sodnem postopku, ki ga vodi …. Posredovanje zapisnika s sestanka med MOP in MZZ pa je organ zavrnil, ker MZZ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

 

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 30. 3. 2016. Po njegovem mnenju organ ni dokazal, da bi imel prosilec namen povzročati organu nevšečnosti, saj dejstvo, da je prosilec v časovnem obdobju 28. 8. 2012 – 25. 9. 2015 postavil več tovrstnih zahtev, ne dokazuje namena povzročanja nevšečnosti. Ob tem še navaja, da je zaprošene informacije potreboval za izvajanje sindikalne dejavnosti, ker organ ni spoštoval norme 203. člena ZDR, ki delodajalcu nalaga, da sindikatu omogoči dostop do podatkov. Prosilec podatkov ne potrebuje za lastno veselje ali za zlorabo pravice, temveč za preverjanje namigov, da si vodstvo organa in nekateri privilegirani posamezniki izplačujejo visoke dodatke, medtem ko se pri plačah v javnem sektorju še vedno varčuje. Prav tako organ ne ponudi prepričljivih dokazov, da prosilec neutemeljeno zlorablja pravico z namenom posega v dostojanstvo posameznikov in neupravičenega blatenja organa. Prosilčevo dosedanje ravnanje v času zaposlitve pri delodajalcu namreč nima nobene zveze z zahtevanimi informacijami javnega značaja. Prav tako je irelevantno pavšalno sklicevanje organa na nekonkretizirane in nedokazane občutke zaposlenih, ki naj bi se počutili »pod nadzorom«. To počnejo tudi novinarji, ki jim mora organ prav tako razkriti informacije javnega značaja, zato ni razlogov, da ne bi informacije o spornih praksah organa javno razkril tudi sindikalni zaupnik. Prosilec na svojem blogu korektno objavi celoten dokument, ki ga v ničemer ne priredi ali kakor koli vpliva na njegovo avtentičnost. Po mnenju prosilca je prav tako irelevantno sklicevanje organa na sodbo št. I U 211/2012, saj je sodišče v njej le povzelo eno od tožbenih navedb in ni sprejelo stališča, kot ga navaja organ. Neutemeljeno in absurdno je tudi sklicevanje organa na ZVOP-1, saj bi tovrstna razlaga izničila namen ZDIJZ. Po mnenju prosilca tako organ protizakonito odreka prosilcu dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na denarna izplačila konkretnim javnim uslužbencem, saj je prav razkrivanje tovrstnih informacij privilegirano urejeno v 1. alineji tretjega odstavka  6. člena ZDIJZ.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom št. 090-4/2016/4 z dne 7. 4. 2016, poslal v pristojno odločanje IP.

 

Z zahtevo z dne 26. 2. 2016 je prosilec zahteval:

1.     sklep Vlade št. 11000-94/2014/6 z dne 26. 2. 2015;

2.     sklep MZZ št. 1100-25/2015/64 z dne 6. 8. 2015, s katerim je MZZ določilo standarde strokovne usposobljenosti, vključno s podatkom, če oziroma, kje so bili ti standardi objavljeni;

3.     poročilo MZZ št. 1100-25/2015/102 z dne 8. 1. 2016 o izvedbi javnega natečaja;

4.     rezultate testov osebnostne primernosti za prosilca in za izbrano kandidatko, ki ju je pripravil …;

5.     metodologijo … za ocenjevanje kandidatov, pogodbo, sklenjeno med njim in MZZ ter izplačila, ki jih je prejel v zadnjih 12 mesecih;

6.     dopis sekretariata MZZ št. 1100-25/2015/101 z dne 4. 12. 2015, naslovljenega na …, na katerem je z rdečo barvo pripisan komentar ocenjevalke …;

7.     pogodbo, sklenjeno med izbrano kandidatko … in Veleposlaništvom RS v Ankari;

8.     prijavo izbrane kandidatke na razpis;

9.     potrdilo Economic Development Foundation o opravljenem šest mesečnem praktičnem usposabljanju izbrane kandidatke;

10.  plačilne liste:

-       ministra …, od njegovega prihoda v MZZ do danes, kot tudi vseh odredb o določitvi dodatkov k njegovi plači;

-       … za leti 2015 in 2016;

-       … za zadnje leto, ko je opravljala funkcijo državne sekretarke;

-       … za leti 2015 in 2016;

-       … za leti 2015 in 2016;

-       … za leti 2015 in 2016;

-       … za leti 2015 in 2016;

-       … za leti 2015 in 2016;

-       … za zadnjih 6 mesecev;

-       vseh članov … za zadnje 3 mesece.

 

Organ je v zadevi odločil z odločbo št. 090-6/2016/2 z dne 25. 3. 2016, s katero je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do:

1.     metodologije … za ocenjevanje kandidatov;

2.     imen in priimkov vseh prijavljenih kandidatov, rezultatov posameznih delov pisnega preverjanja in ocen po posameznih kriterij razgovora ter lastnoročnih podpisov členov natečajne komisije v poročilu MZZ št. 1100-25/2015/102 z dne 8. 1. 2016;

3.     naslova prebivališča, EMŠO, davčne številke, davčnega urada, številke TRR, davčnega statusa za plačilo DDV, rezidentskega statusa, lastnoročnega podpisa ter statusa avtorja za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v pogodbah med MZZ in …;

4.     podatkov o naslovu prebivališča, datumu rojstva, državljanstvu, podatkov o študiju ter lastnoročnega podpisa v pogodbah med Veleposlaništvom RS v Ankari in …;

5.     imena in priimka, elektronskega naslova, naslova prebivališča, leta diplomiranja, podatkov o fakulteti, naziva izobraževanja o znanju tujega jezika, opisa dosedanjih delovnih izkušenj in pridobljenih znanj v prijavi izbrane kandidatke;

6.     imena in priimka, obsega opravljene prakse, opisa delovnih izkušenj, lastnoročnega podpisa pristojne osebe v potrdilu Economic Development Foundation;

7.     rezultatov testov osebnostne primernosti za prosilca in izbrano kandidatko;

8.     plačilnih list.

Dostop do podatkov o objavi standardov strokovne usposobljenosti in metodologije … za ocenjevanje kandidatov je organ zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki. V dokumentih, ki jih je organ posredoval prosilcu 25. 3. 2016 (sklep Vlade št. 11000-94/2014/6, dokument organa št. 1100-25/2015/64, poročilo organa št. 1100-25/2015/102, dve pogodbi, sklenjeni … za zadnjih 12 mesecev, dopis organa št. 1100-25/2015/101, pogodbo, sklenjeno med … in Veleposlaništvom RS v Ankari, prijavo izbrane kandidatke na javni natečaj za delovno mesto v Sektorju za sosednje države, potrdilo Economic Development Foundation izbrane kandidatke) je organ prekril varovane osebne podatke, dostop do plačilnih list pa je zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ.

 

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 13. 4. 2016. Navaja, da je organ protizakonito zavrnil dostop do rezultatov testov osebnostne primernosti zanj in za izbrano kandidatko, brez dostopa tako prosilec ne more preveriti pravilnosti in zakonitosti podanih ocen osebnostne primernosti, ki sta bili odločilni kriterij za izbor izbrane kandidatke. Prav tako je nesprejemljivo, da je prosilcu zavrnjen dostop do njegovega testa osebne primernosti, čeprav ta vsebuje njegove osebne podatke. Po mnenju prosilca je nedopustno tudi prekrivanje rezultatov posameznih delov pisnega preverjanja in ocen po posameznih kriterijih razgovora, prav tako prikrivanje leta diplomiranja, naziva fakultete, izobraževanja, znanja tujega jezika, delovnih izkušenj in znanj izbrane kandidatke. Prosilec še navaja, da je organ že drugič protizakonito zavrnil zahtevo pritožnika za posredovanje informacij javnega značaja, ki se nanašajo na plačilne liste funkcionarjev in javnih uslužbencev ter se pri tem neutemeljeno skliceval na določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Trditve organa, da si prosilec ustvarja zbirko osebnih podatkov o javnih uslužbencih organa za osebno diskreditacijo ali kot obliko pritiska v kandidacijskih postopkih, so popolnoma neutemeljene in žaljive do prosilca, kažejo pa na očitni namen organa, da pred prosilcem skrije svoje nezakonite prakse. Poslanstvo ZDIJZ je ravno v tem, da se javno razkrijejo nezakonite prakse državnih organov in omogočijo ustrezne korekcije ugotovljenih deviantnih ravnanj nosilcev javnih pooblastil. Prosilec ponovno navaja, da je bil do prisilne premestitve neposredno izvoljeni član vodstva reprezentativnega sindikata dejavnosti zunanji zadev oziroma član izvršnega odbora Sindikata slovenskih diplomatov in imenovani sindikalni zaupnik v organu, zato je vse zaprošene informacije nujno potreboval za izvrševanje sindikalnih funkcij, in sicer zato, ker organ ni spoštoval kogentne norme 203. člena ZDR-1. V tem kontekstu je 14 zahtev v obdobju 3 let relativno majhno število. Prosilec navaja tudi, da je neutemeljena in neresnična trditev organa, da prosilec vrši na svojem blogu »javno osebno diskreditacijo« posameznih nosilcev javnih pooblastil ter da gre za podatke po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom št. 090-6/2016/5 z dne 21. 4. 2016 poslal v pristojno odločanje IP.

 

IP je s sklepom št. 090-78/2016/2 in 090-84/2016/2 z dne 3. 5. 2016 združil pritožbena postopka zoper odločbi organa št. 090-4/2016/2 z dne 4. 3. 2016 in št. 090-6/2016/2 z dne 25. 3. 2016 v en postopek, ki se vodi pri IP pod številko 090-78/2016.

 

Pritožba je utemeljena.

 

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbi organa v celoti. Med strankama je primarno sporno vprašanje, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, prosilec pa izpodbija tudi odločitev organa v delu, v katerem je organ posamezne dokumente prekril zaradi varstva osebnih podatkov.

 

2. Pojem informacije javnega značaja

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, ki med drugimi določa kot zavezance tudi državne organe.

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Glede na to, da je organ v zadevi št. 090-4/2016 z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo prosilca na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, prav tako je na isti pravni podlagi zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje plačilnih list javnih funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev v zadevi št. 090-6/2016, prosilec pa je takšni odločitvi nasprotoval, je IP v pritožbenem postopku najprej presojal, ali je prosilec obravnavani zahtevi vložil v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ, ali pa je pri tem ravnanju prekoračil pravne meje navedene pravice.

 

2. Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

 

Splošno o zlorabi pravice

 

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

 

Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, in ta uresničitev tega namena si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. člen ZDIJZ). Delovanje in odločanje javnih oblasti je tako oprto tudi na posameznike, ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico dostopa do dokumentov ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti. Za obravnavani primer je, izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti, pomembno omeniti predvsem dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorij participativne in deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javne oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom javne uprave, kamor sodi tudi organ, in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo pooblastila, ki jim jih je podelila država. Javnost lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preverja pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Zato je delo oblastnih organov oziroma državne uprave ali uprave lokalne skupnosti bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja), obenem pa se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom krepi tudi zaupanje vanje. Temeljno načelo ZDIJZ torej usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. ZDIJZ tako v prvem in drugem odstavku 5. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, ne glede na pravni interes, lahko se pa pravica dostopa do informacij javnega značaja izjemoma odreče zaradi zlorabe te pravice.

 

Kot izhaja iz pravne teorije (Marijan Pavčnik, Zloraba pravice, Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1986), nastane zloraba pravice tedaj, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem ogroža oziroma posega v pravico drugega. Če hočemo določiti meje pravice tistemu, ki jo je prekoračil, moramo izhajati iz pojma pravice in njene vsebinske opredelitve. Pravna norma pogosto ne more dati določnega in jasnega odgovora na vprašanje, kakšen naj bo obseg pravice v konkretnem primeru. Odgovor nam da šele ustvarjalna interpretacija prava. Razlagalec mora upoštevati vse pravno pomembne okoliščine, ki so zvezane s konkretnim primerom v procesu uporabe prava.

 

Po pravni teoriji (Marijan Pavčnik, Zloraba pravice, Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1986, in  Teorija prava – Prispevek k razumevanja prava, 4. pregledana in dopolnjena izdaja, GV Založba, Ljubljana 2013) so za dejanski stan zlorabe pravice značilne tri prvine, in sicer:

-       temeljna predpostavka je, da nosilec pravice izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje presega meje upravičenja;

-       druga predpostavka je, da je nastal konflikt dveh pravic, ki se med seboj ne izključujeta; do konflikta pride zato, ker si stojita nasproti dve pravici in je ena izmed njiju izvrševana tako, da bodisi delno bodisi v celoti onemogoča aktivirati in uresničevati drugo.

-       v konfliktu dveh ali več pravic pa je najbolj težavno opredeliti tretjo prvino, kdaj in zakaj je bila določena pravica zlorabljena (prepoved – merilo zlorabe pravice).

 

Dr. Andrej Berden v članku Zloraba pravice (Pravna praksa, št. 26/00) navaja, da gre za uporabo oziroma izvrševanje pravice, če dejanje presojamo samo formalno, z vidika samo tistih pravnih norm, ki pravico neposredno določajo – in za zlorabo te formalne pravice oziroma dejansko za protipravno ravnanje, če ga presojamo v luči načela morale in javnega interesa, ki jih je pravo sprejelo kot svoje vrhovno vodilo, oziroma v luči samega načela zlorabe pravic. Pod tem pojmom torej ne moremo razumeti samo zavestne, namerne zlorabe, ampak ga moramo jemati objektivno. Zlorabo pravice je potrebno označiti kot nedopustno ravnanje, ki nima značaja klasičnega deliktnega dejanskega stanu. Avtor članka ugotavlja, da je konflikt pravic treba razlagati široko, ni pa vsak poseg v pravico drugega tudi zloraba pravice. Pravi in resnični obseg pravice lahko odkrijemo le, če ugotavljamo njen ekonomski in socialni cilj in primerjamo njen značaj z vrednostnim značajem interesa, ki ga z njenim izvrševanjem prizadenemo. Kot navaja je zloraba izvrševanje pravice v nasprotju z njenim ekonomskim in socialnim namenom. Vsaka pravica je z njenega socialnega vidika relativna. Prizna se torej spremenljivost vsebine in s tem relativnost pravic. Sodnik določi konkretno vsebino, upoštevajoč generalna načela pravnega reda in zakonsko vsebino pravice v enem od pravnih postopkov. Glede na konkretne okoliščine določi meje in obseg njihovega izvrševanja. Avtor navedenega članka nadaljuje, da ni nujno, da predstavlja zlorabo pravice vedno le posamezno upravičenje, ki iz nje izvira in ki je v nasprotju s kakšnimi »močnejšimi« interesi, temveč lahko predstavlja zlorabo tudi način njenega izvrševanja. Ni dovolj, da je izvrševalec pravice (njen upravičenec) sposoben in da ima pravica pravno veljaven temelj, temveč mora biti njeno izvrševanje v skladu s temeljnimi pravili pravnega reda in pravne politike, ki izhajajo večinoma iz same narave stvari in interesne pogojenosti prava. Način izvrševanja pomeni zlorabo pravice takrat, ko za izvrševanje obstaja več možnosti, upravičenec pa pravico izvršuje na način, ki škoduje drugemu ali pa mu »otežuje njegov položaj«.

 

Institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ se tako presoja v vsakem posameznem primeru posebej, pri tem je treba upoštevati, da lahko ta institut uporabi organ izjemoma, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, in to je, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.

 

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja v obravnavanem primeru

 

Organ v začetku obrazložitve odločbe št. 090-4/2016/2 z dne 4. 3. 2016 navaja po datumih predhodne zahteve prosilca (12 zahtev v obdobju od 28. 8. 2012 do 25. 9. 2015) ter zahtevo z dne 26. 2. 2016 glede plačilnih list 13 javnih funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev, o kateri je organ odločil z drugo izpodbijano odločbo št. 090-6/2016/2 z dne 25. 3. 2016, ter opisuje posamezne okoliščine, za katere meni, da so podlaga zahtev prosilca. IP ob tem navaja, da sta predmet tega pritožbenega postopka zahtevi prosilca z dne 4. 2. 2016 in z dne 26. 2. 2016, torej zahtevi glede katerih je organ izdal predmetni izpodbijani odločbi, zato se IP do navedb v zvezi z drugimi zadevami, ki jih navaja organ v obrazložitvah odločb, ne opredeljuje. Če je prosilec uveljavljal pravico dostopa do drugih informacij javnega značaja že v preteklosti, tega ni mogoče šteti kot zlorabo pravice dostopa v obravnavanem primeru. Tudi iz predmetne določbe ZDIJZ izhaja, da se presoja posamezna zahteva ali funkcionalno (vsebinsko) povezane zahteve.

 

Pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa. Pri tem se je treba postaviti na stališče (ki izhaja tudi iz zgoraj omenjenega članka z naslovom Zloraba pravice), da ima v primeru kolizije med pravico prosilca in interesom družbe, prevlado slednji. IP je po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja v konkretnem primeru ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ali tretjih oseb, kar pojasnjuje v nadaljevanju. Pri tem je IP, upoštevaje navedbe organa v izpodbijani odločbi, presojal odnos med pravico prosilca dostopati do informacij javnega značaja ter dolžnostjo in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov, ter posledično pravicami tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ.

 

ZDIJZ ne določa konkretnih elementov oziroma kriterijev, ki predstavlja zlorabo pravice, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec, so se pa za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, npr.:

-       ponavljajoče vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami (Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008);

-       zloraba pravice do pritožbe je med drugim podana tedaj, ko je pritožba očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012);

-       vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic (Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009);

-       zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti (torej brez opravljenega pravniškega izpita oziroma brez zastopnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom), ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj (Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014);

-       vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, torej ob dejanskem obstoju terjatve v višini enega centa, ko upnik vztraja pri izvršbi za bagatelni znesek le zato, da bi dosegel povračilo nepotrebnih stroškov, ki so mu nastali zaradi zastopanja po odvetniku (plačila sodnih taks je bil oproščen, dolžnik pa povrnitve stroškov ni zahteval), saj razumnih razlogov za vztrajanje ne navaja, to pa je zloraba procesne pravice (Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009);

-       z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več kot 100 vloženih zahtev za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in 322 elektronskih sporočil, poslanih odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večina z žaljivo vsebino, posredovane tudi drugim državnim organom,… (Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013).

 

V obravnavanem primeru gre za dve zahtevi, ki jih je prosilec posredoval organu. Predmetnih dveh zahtev po mnenju IP ni mogoče oceniti kot pretiranega vlaganja vlog oziroma zahtev. Zahtevi se sicer nanašata na različne dokumente, vendar ne zajemata tako obsežne dokumentacije, da bi bilo mogoče govoriti o prekomernem številu dokumentov, posamezni dokumenti obsegajo tudi samo po eno ali dve strani, večji obseg zahtevane dokumentacije dejansko predstavljajo plačilne liste javnih funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev, vendar tudi v tem delu po mnenju IP ne gre za nesorazmeren obseg dokumentacije.

 

Prav tako ne gre za ponavljajoče se vlaganje očitno neutemeljenih procesnih zahtevkov z zgolj pavšalnimi navedbami. Zahtevi namreč v večjem delu zajemata plačilne liste določenih javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev, praviloma za zadnji dve leti, ter dokumente, ki se nanašajo na konkreten javni natečaj, pri čemer iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da je prosilec te dokumente zahteval že predhodno. Prav tako je potrebno upoštevati, da gre za dokumente, ki so praviloma javno dostopni oziroma so posamezni podatki absolutno javno dostopni, torej ne gre za zahtevi, ki bi vključevali neutemeljene zahteve. Ob tem IP navaja, da so ime in priimek posameznika, njegovo delovno mesto, izobrazba, napredovanje in plačni razred nedvomno osebni podatki posameznika, vendar je v zvezi s to izjemo potrebno v obravnavanem primeru, ko gre za javni sektor, torej javne funkcionarje in javne uslužbence, upoštevati še 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s prej navedeno določbo se dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

 

Kot je IP poudaril v svojih odločbah že večkrat, niso varovani osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem funkcije oziroma delovnega razmerja javnega funkcionarja oziroma javnega uslužbenca. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu. Slednji podatki namreč izkazujejo tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec, zakonita. Takšni podatki torej, po odločitvi zakonodajalca, v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo.

 

Na tem mestu IP opozarja še na določbo prvega odstavka 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 10/09 - uradno prečiščeno besedilo, 48/09, 91/09, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 in 82/15; v nadaljevanju: ZSPJS), ki določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka na delovno dobo. Ne glede na navedeno pa so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti (šesti odstavek 38. člena ZSPJS).

 

Določeni podatki o javnih funkcionarjih in uslužbencih so torej vedno javni, zato po mnenju IP že s tega vidika ne moremo govoriti o koliziji dveh pravic, ki se med seboj ne izključujeta, oziroma o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ni mogoče namreč oceniti, da se pravica dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom, saj je namen ZDIJZ ravno zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, še posebej pri porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, in zahtevi se nanašata na takšne podatke.

 

Po mnenju IP je potrebno upoštevati tudi določbe ZUP, ki se uporablja v zadevah dostopa do informacij javnega značaja subsidiarno. Eden temeljnih ciljev splošnega upravnega postopka je zavarovati šibkejšo stranko, to je tistega, ki v tem postopku uveljavlja svojo pravico ali varuje svojo pravno korist oziroma se mu nalaga določena obveznost. Iz 7. člena ZUP (varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi) tako izhaja, da je organ dolžan svoje delo organizirati na način, ki omogoča vsem strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, pri čemer lahko izvaja ukrepe in sprejema odločitve, s katerimi zagotovi, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom.

 

Načelo varstva pravic strank in javnih koristi iz 7. člena, kot že navedeno, služi interesu družbe, da se zagotovi nemoten potek upravnih postopkov in nasploh dela organov. Da bi se ta cilj dosegel, so tudi pravice strank omejene. Tako 11. člen ZUP določa, da morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice (procesne pravice), ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. IP ocenjuje, da vlaganja zahtev za posredovanje informacij javnega značaja v obravnavanem primeru ni mogoče opisati kot ravnanje, ki ne predstavlja poštene uporabe pravic. Osebni interesi prosilca, zaradi katerih je vložil predmetne zahteve, pri presoji upravičenosti do dostopa niso pravno relevantni, saj se v postopkih po ZDIJZ odloča z učinkom erga omnes. Organ v obrazložitvi odločbe utemeljuje svojo odločitev tudi z drugimi zadevami prosilca,  vendar IP ponovno navaja, da so predmet obravnavane zadeve samo zahtevi prosilca z dne 4. 2. 2016 in 26. 2. 2016, o katerih je organ odločil z izpodbijanima odločbama. IP tako ne more oceniti načina vlaganja predmetnih zahtev kot nepošteno uporabo pravic prosilca po ZDIJZ z namenom šikaniranja in ustrahovanja posameznih javnih uslužbencev.

 

V skladu s 14. členom ZUP je treba upravne postopke voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja, zavarovanja pravic in pravnih koristi strank ter izda zakonita in pravilna odločba. Iz navedene določbe tako izhaja, da to načelo ne sme iti v škodo načela zakonitosti in načela materialne resnice. IP meni, da v obravnavanem primeru ravnanje prosilca ne predstavlja ovire, ki bi organu onemogočala ravnanje v skladu z načelom ekonomičnosti. Obseg zahtevanih informacij po mnenju IP ni tako velik, da bi bilo možno objektivno predvideti, da zaradi tega nastajajo zamude pri drugih postopkih, ki jih vodi organ. Kot že navedeno, organ ni v ničemer konkretiziral »ovire njegovega običajnega poslovanja in prekomernega bremena odločanja«. Zahtevani podatki po mnenju IP ne vplivajo na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov ter posledično pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni niti zatrjeval niti izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti, da bi obravnavanje predmetnih zahtev prosilca prekomerno obremenilo delo organa in zaradi tega organ tudi ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Ni namreč mogoče objektivno predvideti, da bi obravnavani zahtevi do te mere oviralo delo organa, da svojih preostalih nalog ne bi mogel več izvajati in zato pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati.

 

Ob tem IP še pojasnjuje, da večje število zahtev in večji obseg zahtevanih dokumentov, ki imata za posledico večji obseg dela organa, sama po sebi še ne pomenita zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (Sodba Upravnega sodišča št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007). Posredovanje informacij javnega značaja je namreč ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki bi takšne zahteve reševal. V primeru, če organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, je v 24. členu ZDIJZ predvidena možnost, da organ podaljša rok za odločitev o zahtevi za največ 30 delovnih dni, ne pa tudi možnost, da organ zahtevo prosilca iz tega razloga zavrne. IP je po vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da v obravnavanih zadevah organ ni ocenil, da potrebuje več časa za posredovanje zahtevanih informacij in bi iz tega razloga podaljšal rok za odločitev o posamezni zahtevi.

 

Zahtevi prosilca po oceni IP tudi nista žaljivi in nespoštljivi, prav tako ne vsebujeta negativnih vrednostnih sodb, provokacij oziroma nista šikanozni.

 

IP po preučitvi celotne zadeve tako zaključuje, da prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev ni prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja in ni ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja in tako ni izvršil ravnanja, ki bi predstavljalo zlorabo pravice. IP tako nima razloga slediti navedbam organa, da je prosilec s svojim ravnanjem očitno prestopil meje pravice dostopa do informacije javnega značaja in posegel v pravice organa in njenih zaposlenih.

 

Glede na določbe petega odstavka 5. člena ZDIJZ in predhodno opredelitev elementov zlorabe pravice dostopa  po mnenju IP ni mogoče opredeliti kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja le del zahteve z dne 26. 2. 2016, ki se nanaša na dokumente, s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki oziroma dokumente, pri katerih so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja. Organ je namreč zahtevo prosilca z dne 26. 2. 2016, o kateri je odločil z odločbo 090-6/2016/2 z dne 25. 3. 2016, ocenil kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja le v delu, ki se nanaša na posredovanje plačilnih list javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev, ki obsegajo absolutno javne podatke. Organ ni izkazal, da bi prosilec te podatke že zahteval oziroma pridobil in tako neutemeljeno ponavljal zahtevo.

 

Pritožbo prosilca z dne 30. 3. 2016 je IP zavrnil v delu, ki se nanaša na zapisnik sestanka med MOP in MZZ z dne 13. 4. 2015, pritožbo prosilca z dne 13. 4. 2016 pa v delu, ki se nanaša na metodologijo … za ocenjevanje kandidatov. Pri navedenih dokumentih niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja. Organ namreč z zahtevanima dokumentoma ne razpolaga v materializirani obliki, kar izhaja iz odločbe organa. IP nima nobenega razloga, da bi dvomil v navedbe organa, saj je organ posredoval IP večji del zahtevane dokumentacije, razen elektronskega vabila na sestanek 13. 4. 2015. Glede na to, da navedena dokumenta ne obstajata, organ ne more opraviti vsebinske presoje, ki naj bi jo opravil, kot sledi v nadaljevanju.

 

4. Nepopolno ugotovljeno dejansko stanje

 

Organ je tako zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal zahtevanih dokumentov z vidika obstoja informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov, zato je IP odločil kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

 

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.

 

V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

 

Organ je torej zahtevi prosilca za posredovanje dokumentov, s katerimi organ razpolaga, zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, zato se ni spustil v vsebinsko obravnavanje in ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov.

 

Organ bo moral tako ponovljenem postopku ugotoviti, ali predstavljajo zahtevani dokumenti, s katerimi organ razpolaga, informacije javnega značaja, oziroma natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevanih informacij ne gre za informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, in iz česa to izhaja (torej, katera od predpostavk za obstoj informacije javnega značaja po ZDIJZ ni izpolnjena). Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ, mora natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere izjeme. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrije informacije, ki predstavljajo izjemo od dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št…. se prekrije … ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. To pomeni tudi navedbo vseh fizičnih oseb, katerih plačilne liste so predmet zahtev.

 

Prav tako je organ dolžan v predmetnih zadevah odločiti o stroški postopka. Organ lahko sicer v skladu z določbami ZUP, ki ureja stroške v 10. poglavju (členi 113 – 124), odloči o stroških s posebnim sklepom, vendar mora v takem primeru organ v skladu s četrtim odstavkom 118. člena ZUP, v odločbi navesti, da bo izdal o stroških poseben sklep. IP je z vpogledom v izpodbijani odločbi ugotovil, da takšna navedba iz izpodbijanih odločb ne izhaja, prav tako ni odločeno glede plačila stroškov.

 

5. Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbama prosilca ugodil ter izpodbijani odločbi organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ ter določbe ZUP glede oblike, načina izdaje in sestavnega dela odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1., 2. in 4. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

 

Zoper 3. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka