Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 07.02.2020
Naslov: prosilec - Ministrstvo za zdravje
Številka: 090-12/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov iz razloga, da z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, dostop do zahtevanega načrta oziroma osnutka načrta v zvezi s postopno opustitvijo amalgamov pa je zavrnil na podlagi izjeme od dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je pri IP vložil pritožbo v delu, ki se nanaša na zahtevani načrt oziroma osnutek načrta. IP je nato v pritožbenem postopku ugotovil, da organ dejansko z zahtevanim načrtom oziroma osnutkom načrta ne razpolaga v materializirani obliki. Dokument, ki ga je organ posredoval IP, namreč ne predstavlja načrta oziroma osnutka nacionalnega načrta v zvezi z opustitvijo zobnih amalgamov, ampak samo določene podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v zvezi z opustitvijo zobnih amalgamov za pripravo nacionalnega načrta z vidika zdravstvene blagajne. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-12/2020/6

Datum: 7. 2. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 30. 12. 2019, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-29/2019-27 z dne 16. 12. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 30. 12. 2019 zoper odločbo Ministrstva za zdravje, št. 090-29/2019-27 z dne 16. 12. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 14. 11. 2019 zahteval:

  1. Podatek o tem, kdo ima dokument, ki konkretizira, kaj pomenijo neznatne resorbirane količine Hg ob nameščanju amalgama, če organ s tem podatkom razpolaga v neki materializirani obliki. Pa tudi podatek, kako je nastal takratni odgovor organa in z njim citat »Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.«. Torej, kdo so bili njegovi avtorji, ali je imel organ leta 2010 kakšno delovno skupino ali so odgovor pripravili zunanji sodelavci ali kaj tretjega. Morda o tem obstajajo kakšni zapisi. In če je organ za mnenje plačal, komu in koliko.
  2. Zapis, iz katerega izhaja, zakaj se delovna skupina kljub nekoliko drugačnim navedbam organa z dne 27. 11. 2014, z amalgami na koncu ni eksplicitno ukvarjala, glede na takratni odgovor na to, da se skupina ukvarja tudi z amalgami. Vprašanje se nanaša na izjavo organa, citirano: »Ministrstvo za zdravje se zaveda problematike na področju zobozdravstva, zato je ustanovilo delovno skupino za pripravo mreže javne zobozdravstvene dejavnosti na primarni ravni.«. Pa tudi podatke oziroma izračune, ocene, predvidevanja v zvezi s stroški opustitve amalgamov.
  3. Če se organ nekako ne čuti povsem pristojnega za amalgame (medicinske pripomočke), kot je prosilec razumel iz zadnjega odgovora organa, kdo je v tej skupini potem zastopal varnost in interese pacientov pred interesi industrije (na primer pred proizvajalci amalgamov). Bi bilo za uravnoteženost skupine smiselno imeti v njej tudi predstavnike pacientov. In če organ meni, da bi bil lahko pomemben sogovornik pri amalgamih JAZMP, zakaj v skupini ni njihovega predstavnika. Ali obstaja kakšen dokument, ki s tega stališča razloži, zakaj v delovni skupini po eni strani ni predstavnikov pacientov in JAZMP, hkrati se pa organ za amalgame nekako ne čuti povsem pristojnega.
  4. Podatek, kdaj se je delovna skupina nazadnje sestala, to je verjetno zadnji zapisnik seje, sklep ali podobno. Verjetno so bile izplačane razne sejnine, potni stroški, morda sklenjene podjemne pogodbe. Zaprosil je torej za podatek o izplačilih in stroških, ki jih je imel organ z delovno skupino. Če organ razpolaga s podatki v tabelarični obliki ali jih lahko iz nekega programa izvozi v tabelarično obliko, bo verjetno najenostavneje, če jih posreduje na tak način. V nasprotnem primeru pa je zaprosil za vsako izplačilo in njegov namen posebej.
  5. Morebitno komunikacijo s Svetom evropskih zobozdravnikov (Council of European Dentists), glede na to, da je 28. 2. 2019 organ na poslansko vprašanje odgovoril: "Po trenutnih podatkih Sveta evropskih zobozdravnikov sta Švedska in Danska ukinila amalgam zaradi okoljevarstvenih razlogov.«. Razume, da švedski in danski zobozdravniki uporabljajo separatorje za čiščenje odpadnih vod, ki so podobne kakovosti povsod v EU. Podobno kot pri nas, odstranjevanje amalgama obravnavajo kot toksičen odpadek. Za varovanje okolja je verjetno dobro poskrbljeno. Upoštevaje navedeno je zaprosil za morebitne podatke ali dokument, ki nakazuje, da švedski in danski zobozdravniki z amalgami ravnajo nekako manj pazljivo in s Hg bolj obremenjujejo okolje kot zobozdravniki pri nas. Prav tako je zahteval morebiten podatek ali dokument o tem, da nosečnice morda onesnažujejo okolje s Hg bolj kot ostali nosilci amalgamov, ter s katerimi metodologijami je bilo to ugotovljeno.
  6. Države članice bi morale po Uredbi (EU) št. 2017/852 pripraviti do 1. 7. 2019 načrt v zvezi s postopno opustitvijo amalgamov, ta načrt objaviti na spletu in ga posredovati Komisiji. Ker prosilec načrta na spletnih straneh organa ni našel, je prosil za napotitev do njega, če je objavljen, oziroma v nasprotnem primeru za neobjavljen osnutek, ki bi ga organ glede na navedeno uredbo moral imeti (tudi če ne gre za končno verzijo).
  7. Morebitni dokument, ki pojasnjuje, zakaj je RSK zobozdravstva potreboval več mesecev, da so delni odgovor o opustitvi amalgamov podali decembra 2015 in nekoliko daljši 3. 3. 2016. Ob tem so se mu postavila vprašanja, ali je RSK zobozdravstva v tem času preučeval kakšna dejstva, je morda čakal uskladitve s CED ali kaj tretjega. Ali je organu morda znano, če so ostale zdravstvene ustanove v EU dobile približno enaka pojasnila kot organ, ali morda kakšne podrobne informacije o morebitnih stroških opustitve amalgamov in podobno. Navedeno se navezuje na dopis, ki ga je organ 16. 3. 2015 (št. 012-43/2014/124) naslovil na RSK zobozdravstva glede opustitve amalgamov, v zvezi s katerim je pripomnil, da je bila podpisnica dopisa oseba, ki je bila hkrati predsednica omenjene delovne skupine, naslovnik dopisa pa oseba, ki je bila podpredsednica te delovne skupine. To po mnenju prosilca morda nakazuje, da delovna skupina in amalgami nista povsem ločeni temi, saj so se z možnostjo odprave amalgamov v določenem času ukvarjali isti ljudje ob istem času.
  8. Glede varnosti amalgamov je organ večkrat posebej izpostavljal izhodišče RSK zobozdravstva. RSK zobozdravstva 3. 3. 2016 v prvem odstavku svojega pojasnila navede: »Amalgami so živosrebrove zlitine. V zobozdravstvu jih uporabljajo bolj ali manj v nespremenjeni obliki kot zlitine živega srebra s srebrom, kositrom, cinkom in bakrom od sredine 19.  stoletja. Dentalni amalgam dobimo tako, da amalgamsko predzlitino pomešamo z živim srebrom, ki difundira v delce predzlitine in pričnejo se tvoriti zmesni kristali (faza gama 2)  in nekoliko pozneje intermetalni spoj (faza gama 1). Faza gama 2 je korozijsko neobstojna in med njeno razgradnjo se sprošča živo srebro, ki pa se takoj veže na preostalo amalgamsko predzlitino. V sodobnih kapsuliranih amalgamih te neobstojne faze ni več (non-gama 2 amalgami).«. Zdi se torej, da obstaja utemeljen sum, da z non-gama 2 amalgami nekaj ni povsem vredu. Katera dodatna zagotovila glede varnosti je organ pridobil v preteklih dveh letih, in ali so ti amalgami še primerni za nadaljnje nameščanje ljudem oziroma ali so že nameščeni varni za paciente. Kdo in kdaj je dal organu ta dodatna zagotovila. V zvezi s tem je zaprosil za korespondenco in dokumentacijo.
  9. Morebitno korespondenco glede podatkov o obremenitvah pacientov z živim srebrom s strani proizvajalcev amalgamov, metodologijo proizvajalcev o določanju izločenih količin Hg. Prav tako morebitno drugo korespondenco s pojasnili o amalgamih, ki ni zajeta v nobeni točki zahteve do sedaj. Zahteval pa je tudi podatke, ali je organ za ta morebitna dodatna pojasnila plačeval, in če je, kdaj, komu in koliko.
  10. Po njegovem mnenju dokument NIJZ, ki ga je organ referenciral, vsebuje nekaj nedoslednosti, ki lahko vodijo k napačnim zaključkom. Ta mesta je v dokumentu označil ter NIJZ 13.8.2018 prosil za dodatna pojasnila in razlage. Kar je uspel izvedeti po ZDIJZ je, da NIJZ podatkov o amalgamih na slovenskem trgu nima, ostalih odgovorov pa do danes ni prejel. Tudi ko so odgovor obljubili varuhu pacientovih pravic, ga ni bilo. Zaprosil je za informacijo in dokument v zvezi s tem, če organ z njim razpolaga.
  11. Human Biomonitoring (HBM) študije določajo koncentracije določenih kemikalij in toksinov v urinu, laseh, krvi, materinem mleku, redkeje blatu - odvisno od študije. V zvezi s tem je zahteval morebiten dokument, ki podrobneje specificira, morda celo standardizira, ocenjevanje varnosti amalgamov preko HBM študij, kaj se gleda, na kaj je potrebno paziti, kako interpretirati rezultate, da lahko preko HBM študije zanesljivo določi varnost amalgamov. Različni ljudje se na dražljaje in toksine iz okolice odzivajo različno. Nekateri so morda alergični na čebelji pik, glede Hg pa NIJZ ugotavlja naslednje: "Koncentracija živega srebra v urinu je bila večja pri deklicah kot pri dečkih, kar nakazuje, da imajo deklice večjo sposobnost izločanja živega srebra.". Ali je možno, da nekateri ljudje izločajo Hg posebej slabo ter se jim v telesnih tekočinah in laseh ne pojavlja, ga bodo pa najbolje akumulirali in z njim imeli največ težav. Za namen interpretacij HBM študij predvideva, da ima organ določene podatke glede tega, ko ljudje daljše obdobje iz dneva v dan obremenjuje telo z 1 mcg, 5 mcg, 10 mcg, 50 mcg in 100 mcg Hg. Koliko tega živega srebra se bo v telesu akumuliralo, dnevno izločilo skozi urin, dnevno izločilo skozi blato, preko las, itd.. Verjetno ima organ podatke za različne skupine ljudi: ženske – moške, dojenčki – otroci – odrasli – starejši, zdravi – bolni, …, in za različne vrste živega srebra. V zvezi s tem je zahteval razpon vrednosti, mediane, povprečja, ter kako in na kakšnih vzorcih ljudi je to ugotovljeno.
  12. Nanašajoč se na prejšnjo točko ga zanima morebiten dokument o tem, če je organ kdaj resno razmišljal in predlagal, da morda živega srebra v pitni vodi več ne bi preverjali neposredno, bi pa občasno s HBM študijo pogledali urin, lase. morda še kaj pri nekaj sto ljudeh in zgolj na osnovi HBM študij ocenjevali primernost naše pitne vode, to je koncentracije Hg v njej.
  13. Nanašajoč se na prejšnji točki in objave zdravstvenega inšpektorata na spletnih straneh o izdelkih, ki vsebujejo preveč tega ali onega toksina, je zahteval morebiten dokument, ali je organ razmišljal oziroma predlagal, da bi se namesto preverjanja teh izdelkov preverjalo varnost le posredno preko HBM študij. Ali pa bi preprosto rekli: "Količina živega srebra/svinca/arzena/p-fenilendiamin/česarkoli, ki se pri uporabi izdelka X resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov.".
  14. Morebitne podatke, kaj so znanstveno dokazane varne količine živega srebra ob dolgotrajni izpostavljenosti, za različne skupine ljudi, kot so ženske – moški, dojenčki – otroci – nosečnice – odrasli – starejši, zdravi – bolni (morda Alzheimer ipd.), za ljudi z različno genetsko predispozicijo (npr. točka 27 iz priloge »pink disease«, in za različne vrste živega srebra (Methvl – Hg, elementarni Hg, hlapi Hg itd.). V zvezi s tem je zahteval razpon vrednosti, mediane, povprečja, ter metodologije, s katerimi so varne meje Hg-ja, ki jih omenja organ, določene, in sicer prav tako za različne skupine ljudi in vrste Hg. Navedeno se navezuje na navedbe organa glede neznatne resorbirane količine Hg, majhnih koncentracij Hg, ki pride v organizem, ravni škodljivih koncentracij, ni znanstveno dokazanih tveganj. Gre za dolgoročno izpostavljenost toksinu, ki se v primeru amalgamov akumulira v telesu iz dneva v dan. Dnevna doza se morda komu ne zdi velika, 1000 dnevna akumulirana doza pa je lahko nekaj povsem drugega. Znanstveno dokazati varnost ali znanstveno dokazati nevarnost sta s pravnega in tudi ostalih stališč dokaj različna pojma. V medicini praviloma velja previdnostni princip. Preden izdelek daš na trg izvedeš klinične študije s katerimi dokazuješ njegovo varnost; varnost tekom teh študij bodisi dokažeš, ali se izkaže pa, da izdelek predstavlja tveganje in na trg ne pride. Druga možnost je, da začetno fazo, kot pri amalgamih, preskočiš; narediš nek eksperiment na celotni populaciji; in nato desetletja ugibaš, če je že kdo znanstveno dokazal škodljivost tvojega izdelka. Pri tem se postavlja tudi vprašanje, kdo bi (ne)varnost v takem primeru sploh dokazal.
  15. Študija s Tajvana je bila objavljena leta 2015 in tudi organ je z njo seznanjen že nekaj časa. Da se Hg iz amalgamov akumulira med drugim v centralnem živčnem sistemu in možganih, je znano več desetletij. Po njegovem mnenju se tukaj verjetno postavlja več pomembnih vprašanj in bi želel v zvezi s tem dokumentacijo, če obstaja. Kdo je po mnenju organa tisti, ki naj bi s študijami dokazoval varnost akumuliranega Hg in spotoma morda ugotovil znanstveno dokazano škodljivost in posledično odgovornost na primer proizvajalcev amalgamov. Kakšne študije na relaciji akumuliran Hg - Alzheimer je organ v preteklosti predlagal in komu, jih morda sofinancira ali soizvaja. Kaj je dokazano varna na eni strani in škodljiva koncentracija Hg v možganovini na drugi strani. Na kak način zobozdravniki v praksi določajo morebitno večjo obremenjenost nekoga s Hg v možganovini, morda takšne kandidate potem izločijo in amalgam odsvetujejo. V kolikor se je organ s predmetno študijo že podrobneje ukvarjal, ga zanima njegovo stališče. Če ima študija metodološke ali druge napake, katere so to. Ali je organ predlagal dodatne, morda boljše študije in raziskave. Ali je morda naredil po vzoru študije ali po kakšni boljši metodologiji podoben posnetek stanja za celotno Slovenijo, to je, koliko več Alzheimerjev morebiti imajo nosilci amalgamov napram ostalim starejšim pri nas. Če še nima posnetka za vso Slovenijo, pa verjetno ima organ v svoji bazi podatkov s pacienti vse relevantne podatke, kot so starost pacientov, število nameščenih amalgamov, bolezni, predpisana zdravila,… Zaprosil je za posredovanje dela baze (verjetno SOL) s pacienti, brez osebnih podatkov, na katerih bi nato sam izvajal različne statistične analize in primerjave, povezane z amalgami, število nameščenih amalgamov, morebitne korelacije z boleznimi, količino predpisani zdravil, in podobno.
  16. Podatke morebitne analize za celotno Slovenijo v smislu, s koliko nameščenimi amalgami pri nosečnici se morda poveča verjetnost določenih težav ob rojstvu ali nato pokaže v prvih letih življenja, ločeno po spolu za dečke in deklice. Ali obratno, morda so analize pokazale, da povečanih tveganj ni. Podobno nameščanje in odstranjevanje amalgamov med nosečnostjo, morda nameščanje amalgama v določenem tednu nosečnosti pomeni določena povečana tveganja, ali pa ne.

Razume, da lahko organ po ZDIJZ posreduje le dokumente, ki že obstajajo v materializirani obliki, zato ustvarjanja novih dokumentov, podatkov in analiz ni zahteval. Zaprosil je za posredovanje dokumentov v elektronski obliki kot PDF, izjema je baza podatkov omenjena v točki 15.

 

Organ je o zgoraj navedenih zahtevah prosilca odločil z odločbo št. 090-29/2019-27 z dne 16. 12. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), po posameznih točkah, kot sledi:

  1. Organ z zahtevano dokumentacijo oziroma z zahtevanimi podatki ne razpolaga.
  2. V zvezi z zastavljenimi zahtevami, vezanimi na odgovor na poslansko vprašanje, (št. 001- 42/2019/2) je ponovno pojasnil, da nima izračunov o stroških opustitve amalgama in tudi ne podatkov o tem, koliko so se povečali izdatki ob opustitvi amalgama za nosečnice in otroke.
  3. Delovna skupina za pripravo meril in izhodišč za postavitev mreže javne zobozdravstvene dejavnosti na primarni ravni v Republiki Sloveniji, ki je bila imenovana 4. 7. 2014, je bila ustanovljena zato, da pripravi merila in izhodišča za postavitev mreže javne zobozdravstvene službe na primarni ravni. Naloge delovne skupine so bile pripraviti oziroma izdelati posnetek stanja na področju zobozdravstvene dejavnosti na primarni ravni, pregled in analiza relevantnih podatkov in merila in priprava izhodišč za postavitev mreže. Delovna skupina je imela torej zelo specifične naloge, med katerimi pa ni bila obravnava problematike opustitve amalgama. Člane delovne skupine je organ izbral glede na postavljene naloge, zato so bili vključeni strokovnjaki z znanji načrtovanja mreže in strokovnjaki s poznavanjem področja zobozdravstva.
  4. Delovni skupini je potekel mandat 1. 6. 2015. Kljub poteku mandata se je delovna skupina, z željo dokončati pričeto delo, sestala še trikrat, zadnji sestanek je bil dne 17. 11. 2015, nato so člani, zaradi namere organa, da imenuje novo delovno skupino za področje zobozdravstva  (ki potem sicer ni bila imenovana), prenehali z delom. Organ je v odločbi navedel tudi izplačila članom delovne skupine (sejnine in potne stroške) kot stroške, ki jih je imel organ z delovno skupino.
  5. Organ ne razpolaga z drugo dokumentacijo kot s tisto, ki je dostopna na spletnih straneh.
  6. Načrt v zvezi s postopno ukinitvijo amalgama v Sloveniji je v pripravljalni fazi in je interne narave. Ker v Sloveniji zobozdravstvo spada v košarico pravic iz obveznega zdravstvenega

Zavarovanja, je nadomestitev odvisna tudi od finančnih zmožnosti kritja nadomestnega materiala. Zahtevo za posredovanje informacij je glede na zgoraj pojasnjeno naravo dokumenta potrebno obravnavati v skladu z 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zaradi izjeme od načela prostega dostopa. Za obstoj navedene izjeme morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji:

  • da gre za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave,
  • da je dokument še predmet posvetovanja v organu, in
  • da bi njegovo razkritje povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.

Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[1], v prvem odstavku 4. člena. Delovni osnutek načrta še ni dostopen strokovni in drugi zainteresirani javnosti, saj so podatki iz dokumenta še v postopku izdelave in predmet posvetovanja v organu. V obravnavani zadevi je izpolnjen tudi tretji pogoj iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, to je pogoj, da bi razkritje podatkov iz dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Delovnega osnutka ni podpisala za to pooblaščena uradna oseba niti ga uradna oseba organa ni kakorkoli zaključila, ne predstavlja izdelave, ko se stališče organa preko sodelujočih oseb pri pripravi načrta še oblikuje, spreminja in usklajuje. Na podlagi navedenega je organ ocenil, da je treba zahtevo prosilca zavrniti, ker so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.

  1. Dopis organa, ki ga je navedel prosilec, je bil naslovljen na Razširjeni strokovni kolegij za stomatologijo (v nadaljevanju: RSK za stomatologijo), kar je jasno razvidno iz zapisa naslovnika dokumenta. V tistem času je bila predsednica navedenega RSK res prof. dr. Martina Drevenšek, ki je bila hkrati članica delovne skupine za pripravo meril in izhodišč za postavitev mreže javne zobozdravstvene dejavnosti na primarni ravni v Republiki Sloveniji. Vendar, kot že napisano, je dopis prejela kot predsednica RSK za stomatologijo in ne kot članica navedene delovne skupine. To je razvidno tudi iz elektronskega sporočila organa z dne 11. 11. 2015. Organ nima podatka, zakaj je RSK za stomatologijo odgovor poslal šele po ponovnem pozivu, konec leta 2015. Predvideva da zato, ker od konca februarja do sredine oktobra 2015 ni bilo izvedenega nobenega sestanka, razlogi za to pa organu niso poznani.
  2. - 16. Organ z zahtevanimi podatki oziroma dokumenti v točkah od 8 do 16 zahteve ne razpolaga.

Upoštevaje navedeno je organ odločil, da se prosilcu delno ugodi, in sicer v delu, v katerem zahteva podatke o izplačilih članom delovne skupine (točka 4), zavrne pa se mu dostop do preostalih zahtevanih podatkov. Dostop je zavrnil, ker ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal, oziroma gre v točki 6 za dokument, ki je v postopku izdelave in predstavlja izjemo od prostega dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede obstoja dokumentov, s katerimi ne razpolaga, je navedel, da po ZDIJZ predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ). Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organ je namreč preveril, ali razpolaga z zahtevanimi informacijami, v aplikaciji Lotus Notes, kamor se vnaša vsa prispela in odposlana pošta, in pri javnih uslužbencih, ki naj bi vsebinsko pokrivali področje. Na podlagi dejanskega stanja je ugotovil, da ne razpolaga z ostalimi zahtevanimi dokumenti. Organ je torej ugotovil, da v konkretnem primeru informacije javnega značaja, ki so predmet zahtev prosilca, ne obstajajo, saj z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori,  ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga. Da bi zadostil zahtevi prosilca, bi organ moral »ustvariti« novo informacijo javnega značaja, česar pa organi kot zavezanci po ZDIJZ niso dolžni. Organ je v posameznih točkah podal svoja pojasnila, s čimer pa je odgovoril več kot mu nalaga ZDIJZ.

 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 30. 12. 2019. V pritožbi je podal svoje mnenje v zvezi z navedbami organa glede amalgamov ter vztrajal pri posredovanju osnutka načrta v zvezi s postopno opustitvijo amalgamov. Navedel je, da organ ni pojasnil, do kakšnega napačnega razumevanje vsebine bi lahko prišlo. Po njegovem mnenju gre za dokument, ki se v osnovi pripravlja z namenom javne objave. Objava delovne verzije ima lahko po njegovi oceni kvečjemu pozitiven učinek v smislu javnega in odprtega delovanja organa. Da lahko organ po ZDIJZ posreduje le dokumente, ki že obstajajo v materializirani obliki, je razumljivo, ustvarjanja novih dokumentov, podatkov in analiz tako ne zahteva. S pritožbo pa je posredoval tudi novo zahtevo (točka 17).

 

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-29/2019-30 z dne 16. 1. 2020, poslal v odločanje IP. Na poziv IP, št. 090-12/2020/2 z dne 31. 1. 2020, je organ posredoval še dokument v zvezi z zahtevanim načrtom, s katerim razpolaga.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP, kot organ druge stopnje, je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu, v katerem mu je organ zavrnil dostop do zahtevanega osnutka načrta v zvezi s postopno opustitvijo amalgamov.

 

Organ je  dostop do zahtevanega dokumenta zavrnil na podlagi izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je z vpogledom v dokument, o katerem je organ odločil v izpodbijani odločbi in ga posredoval IP, ugotovil, da ne gre za dokument, ki je predmet zahteve prosilca, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, in se je do njega v izpodbijani odločbi opredelil tudi organ v zvezi z drugimi zahtevanimi dokumenti oziroma podatki. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

 

Kot že navedeno, je IP vpogledal v dokument, ki mu ga je v zvezi s točko 6. zahteve prosilca posredoval organ. Gre za dokument Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS), št. 007-6/2019-DI/2 z dne 15. 7. 2019, v zvezi s pripravo nacionalnega načrta za postopno opustitev zobnega amalgama z vidika zdravstvene blagajne. Upoštevaje predmet zahteve in presojani dokument je tako IP ugotovil, da ne gre za dokument, ki ga je zahteval prosilec. Prosilec se je namreč v zahtevi skliceval na določbe Uredbe (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. 5. 2017 o živem srebru in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008, ki v tretjem odstavku 10. člena določa:

»Vsaka država članica do 1. julija 2019 pripravi nacionalni načrt v zvezi z ukrepi, ki jih namerava izvesti za postopno opustitev uporabe zobnega amalgama. Države članice nacionalne načrte objavijo na spletu in jih v roku enega meseca od njihovega sprejetja posredujejo Komisiji.«. Povedano drugače, prosilec je zahteval nacionalni načrt v zvezi z ukrepi za postopno opustitev uporabe zobnega amalgama oziroma osnutek le-tega, presojani dokument pa predstavlja zgolj določene podatke v zvezi z opustitvijo zobnih amalgamov za pripravo nacionalnega načrta z vidika zdravstvene blagajne, torej ne gre za načrt ukrepov oziroma osnutek načrta ukrepov na državni ravni.

 

Ker torej organ ne razpolaga v materializirani obliki z nacionalnim načrtom v zvezi z ukrepi za postopno opustitev uporabe zobnega amalgama, niti z njegovim osnutkom, niso izpolnjeni vsi pogoji za zahtevano informacijo javnega značaja, to je t.i. »kriterij materializirane oblike«.

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag tako zaključil, da pritožba prosilca ni utemeljena, pri čemer je pritožbo zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (kot to izhaja iz točke 1. izreka te odločbe). Izrek izpodbijane odločbe je sicer zakonit, vendar obrazložen z napačnimi

Razlogi, saj organ dejansko z zahtevanim nacionalnim načrtom ne razpolaga.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[2] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Uradni list RS, št. 24/16.

[2] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.