Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.09.2020
Naslov: prosilec - Ministrstvo za pravosodje
Številka: 090-164/2020
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v ponovljenem postopku v celoti sledil njegovim napotkom, kot jih je IP podal v odločbi št. 090-127/2020/2 z dne 16. 7. 2020, s katero je bilo pritožbi prosilca ugodeno in zadeva vrnjena organu v ponoven postopek. Tako je organ v izreku izpodbijane odločbe pravilno opredelil, o dostopu do katerih (posameznih) dokumentov je odločal, te dokumente je navedel z opisom in opravilnimi številkami in se opredelil do vsakega od njih posebej. Organ je tudi pravilno ocenil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov in na zahtevanih dokumentih ustrezno izvedel delni dostop po 7. členu ZDIJZ. Posledično je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno v celoti zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-164/2020/3
Datum: 9. 9. 2020

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………….(v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 8. 2020, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana(v nadaljevanju organ), št. 090-34/2020/7 z dne 5. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 9. 8. 2020 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje št. 090-34/2020/7 z dne 5. 8. 2020 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v :


Prosilec je dne 11. 6. 2020 na organ naslovil vlogo po ZDIJZ, s katero je zahteval fotokopijo dokumentacije/korespondence, ki jo je organ pridobil od vložene prijave z dne 22. 10. 2019 zoper sodnega izvedenca…………….

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-34/2020/2 z dne 6. 7. 2020, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Po pritožbi prosilca z dne 9. 7. 2020, je IP izdal odločbo št. 090-127/2020/2 z dne 16. 7. 2020, s katero je pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu v ponoven postopek.

Organ je v ponovljenem postopku izdal odločbo št. 090-34/2020/7 z dne 5. 8. 2020, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil.

V 1. točki izreka te odločbe je organ prosilcu dovolil delni dostop do naslednjih dokumentov, na način, da se prekrijejo varovani podatki:
a)    Prijava z dne 22. 10. 2019: prekrije se elektronski naslov prijavitelja, ime in priimek, naslov  in  telefonska  številka   prijavitelja   in  v  celotnem   besedilu   prijaviteljevo poimenovanje pripornika.
b)    Zaprosilo   št.   705-40/2020   z   dne   18.   2.   2020:   prekrije   se   ime   in   priimek prijavitelja/pritožnika in poimenovanje pregledane osebe.
c)    Odgovor pritožniku z dne 27. 2 .2020: prekrije se ime in priimek naslovnika in elektronski naslov.
d)    Odgovor na zaprosilo št. Su 95/2020 z dne 28. 2. 2020 in dodatno dopis s pripetimi manjkajočimi prilogami z dne 3. 3 .2020, s tem, da se na vhodnem dokumentu št. 705- 40/2020/5 prekrije ime in priimek subjekta zadeve ter ime in priimek v poimenovanju prilog:
e)    Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 52710/2013 z dne 21. 11. 2013: v celotnem dokumentu se prekrijejo podatki o obtožencu in obdolžencu (ime in priimek), naslov obtoženega in naslov porušenega objekta.
f)    Sodba v imenu ljudstva Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV K 52710/2013 z dne 13.1. 2014: v celotnem dokumentu se prekrije ime in priimek obtoženega, vsi podatki o obtožencu (ime očeta in matere, roj. datum, EMŠO, naslov, državljanstvo, šolanje, dohodek, avtomobil, stan), ime in priimek sostorilca, naslov porušenega objekta, vsi elektronski naslovi, vse telefonske številke in naslov v zadnjem odstavku na 9. strani sodbe.
g)     Vhodni dokument št. 705-40/2020/6 z dne 5. 3. 2020: prekrije se ime in priimek subjekta zadeve, podatki o pošiljatelju, elektronski naslov pošiljatelja, v prilogi pa naslov pošiljatelja s telefonsko številko na dopisu predsedniku republike ter različni naslovi in imena oseb v sodnem postopku.
h)       Zaprosilo št. 705-40/2020 z dne 27.3.2020: prekrije se ime in priimek pritožnika.
i)        Zaprosilo št. 705-40/2020/9 z dne 12.6. 2020: prekrije se ime in priimek pritožnika.
j)     Zaznamek št. 705-40/2020/10 z dne 12. 6. 2020: prekrije se ime in priimek subjekta zadeve.
k)     Odgovor na zaprosilo št. IV K 52710/2013 z dne 22. 6. 2020: prekrijejo se imena in priimki obsojenih oseb.
I)     Popis zadeve: prekrije se ime in priimek ter naslov subjekta zadeve ter pod zaporedno št. 3 in 6 ime in priimek subjekta zadeve.

V tč. 2 izreka odločbe je organ prosilcu zavrnil dostop do varovanih osebnih podatkov, ki so prekriti v skladu s 1. točko izreka odločbe, prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 11.11.2013; izvedenskega mnenja……………, dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 13.5. 2013, dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 20.5.2013 in dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 2.11.2013.

V obrazložitvi odločbe organ povzema definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in ugotavlja, da se v konkretnem primeru zahteva prosilca nanaša na zadevo št. 705- 40/2020 v zvezi z obravnavo pritožbe zoper delo sodnega izvedenca. Iz popisa zadeve je razvidno, katere dokumente zadeva vsebuje, in iz izreka odločbe je razvidno, da se je uradna oseba opredelila do vsakega od njih. Navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri materialne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj gre za dokumente, ki izvirajo iz delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga in so v materializirani obliki. Organ dalje ugotavlja, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo osebni podatki in se sklicuje na izjemo po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z ZVOP-1 in Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov. Pojasnjuje, da zahtevani dokumenti vsebujejo številne osebne podatke različnih posameznikov, in sicer imena in priimke, prebivališče oziroma naslov, funkcije posameznikov, izobrazbo, podatke o otrocih, stanu, višini osebnega dohodka, elektronske naslove, med drugim tudi podatke o načinu izvršitve dejanja in zdravju posameznika itd., Splošna uredba ne varuje osebnih podatkov na splošno, temveč omogoča le preprečevaje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Varstvo tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali določeni podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre, med drugim, za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije. Glede na to, da izvedenci, inšpektorji, policisti, tožilci, sodniki, zapisnikarice itd., ki so prav tako omenjeni v zahtevanih dokumentih, opravljajo javno funkcijo ali gre za javne uslužbence, določeni osebni podatki, kot so imena in priimki z navedbo položaja/funkcije, niso varovani osebni podatki, kar pomeni, da je potrebno upoštevati zgoraj navedeno 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se posredovanje informacije ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka) v teh primerih dovoli. Nadalje organ ugotavlja, da so v zahtevanih dokumentih tudi osebni podatki posameznikov, ki pa niso povezani z opravljanjem javne funkcije niti s porabo javnih sredstev in da za obdelavo teh osebnih podatkov organ nima zakonske podlage, zlasti ne za podatke, ki se nanašajo na zdravje posameznika, zato gre za varovane osebne podatke, dostop do katerih se na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne. Organ ob tem ocenjuje, da je v obravnavani zadevi mogoče uporabiti institut delnega dostopa, kot ga določa 7. člen ZDIJZ, v katerem je določeno, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) In jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta in seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta. Varovani osebni podatki so iz dokumentov, navedenih v 1. točki izreka odločbe, prekriti kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe, tako je z institutom delnega dostopa izvedena anonimizacija teh podatkov in s tem preprečeno, da bi lahko prišlo do identifikacije posameznikov. Po proučitvi dokumentov iz 2. točke izreka odločbe, ki so bili prav tako predmet odločanja organa, ta ugotavlja, da delni dostop do teh ni možen. Gre za izvedensko mnenje s tremi dopolnitvami in prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, na kateri je potekala predstavitev izvedeniških mnenj. Navedeni dokumenti se nanašajo
predvsem na enega posameznika, v zvezi s katerim poteka kazenski postopek, zato se v njih nahajajo številne informacije o konkretnem posamezniku, ki izvirajo iz njegove intimne sfere. Gre torej za podatke, ki so izjemno specifični za konkretnega posameznika, zato bi ga bilo možno identificirati že na podlagi zelo majhnega obsega osebnih podatkov, kar bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ ob tem ugotavlja, da bi npr. prekritje zgolj imena in priimka preiskovanca v obravnavanih izvedeniških mnenjih ogrozilo zaupnost varovanih informacij, saj bi bil posameznik določen ali vsaj določljiv na podlagi drugih informacij v teh dokumentih, zato v konkretnem primeru delni dostop na takšen način ni mogoč. Če pa bi pri izvedbi delnega dostopa prekrili vse podatke na način, da bi preprečili ogrozitev zaupnosti varovanih informacij, bi zahtevana izvedeniška mnenja in prepis zvočnega posnetka ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubila svojo vrednost, zato za prosilca ne bi bila več smiselna. Na podlagi navedenega je organ odločil, da se prosilcu delno ugodi in omogoči dostop do dokumentov na način kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe ter v celoti zavrne dostop do dokumentov, ki so navedeni v 2. točki izreka odločbe. Organ je odločil, da posebni stroški v postopku niso nastali.

Zoper odločbo organa št. 090-34/2020/7 z dne 5. 8. 2020 je prosilec dne 9. 8. 2020 pri IP vložil pritožbo (dalje izpodbijana odločba). Prosilec v pritožbi izpodbijani odločbi oporeka v zavrnilnem delu in vztraja, da mu mora organ posredovati zahtevane dokumente v celoti. Ne strinja se z odločitvijo organa, da gre v zavrnilnem delu za varovane osebne podatke, ker meni, da zahtevana izvedenska mnenja ne predstavljajo medicinske dokumentacije, ampak temeljno podlago za odločanje v kazenskem postopku. Dodaja še, da ima kot stranka v postopku oziroma kot sinov pooblaščenec vso pravico vpogleda v predmetna sodna spisa, z možnostjo  kopiranja vložene dokumentacije – vse brez črtanja imen/priimkov. Po njegovem je njegova osebna odločitev, da iskano dokumentacijo želi pridobiti preko informacij javnega značaja od organa, s čimer ima vpogled v predmetno revizijo organa glede dela izvedenca, zoper katerega je podal pritožbo.

IP je prejeto pritožbo, na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP, z dopisom št. 092-77/2020/2 z dne 10. 8. 2020, posredoval organu.

Pritožbo prosilca je organ dne 14. 8. 2020, z dopisom št. 090-34/2020/9 z dne 13. 8. 2020, odstopil v obravnavo IP. Odstopu pritožbe je organ priložil kopijo celotnega spisa zadeve št. 705-40/2020.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da izvirajo iz njegovega delovnega področja.

IP najprej ugotavlja, da je organ v ponovljenem postopku v celoti sledil njegovim napotkom, kot jih je IP podal v odločbi št. 090-127/2020/2 z dne 16. 7. 2020, s katero je bilo pritožbi prosilca ugodeno in zadeva vrnjena organu v ponoven postopek. Tako je organ v izreku izpodbijane odločbe pravilno opredelil, o dostopu do katerih (posameznih) dokumentov je odločal, te dokumente je navedel z opisom in opravilnimi številkami in se opredelil do vsakega od njih posebej. Glede na priložen popis zadeve IP ugotavlja, da je organ odločil o vseh dokumentih, ki so pri organu nastali do dne vložitve zahteve prosilca, organ pa je tudi določno navedel, v katerem delu se posamezen dokument prekrije, zatrjevano izjemo varstva osebnih podatkov pa je po oceni IP tudi v zadostni meri konkretiziral.

IP tako v celoti pritrjuje obširni argumentaciji organa v izpodbijani odločbi glede izjeme varstva osebnih podatkov in se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje nanjo. S pregledom spisa upravne zadeve in dokumentov, ki so predmet odločanja v tem pritožbenem postopku, je tudi IP ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke. Iz izpodbijane odločbe ob tem po mnenju IP jasno izhaja, da je organ svojo odločitev, zakaj gre za varovane osebne podatke, oprl na definicijo osebnega podatka, kot jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov, pravilno pa je tudi ugotovil, da za razkritje osebnih podatkov posameznikov, ki se v dokumentih ne nahajajo v svojstvu javnih uslužbencev ali javnih funkcionarjev, ni podane pravne podlage v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato gre za varovane osebne podatke. Nadalje je po oceni IP organ pravilno zaključil, da je do dokumentov, navedenih v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, možen delni dostop (in na kakšen način), do dokumentov v 2. točki izreka izpodbijane odločbe pa delni dostop ni možen, zato je treba v tem delu zahtevo prosilca zavrniti v celoti. Takšna odločitev organa (da se dostop do zahtevanih dokumentov delno oz. v celoti zavrne) pa je tudi skladna z ustaljeno prakso IP, ki je o podobnih primerih že večkrat odločal (glej npr. odločbe IP št. 090-145/2020 z dne 29. 7. 2020, št. 090-157/2020 z dne 10. 8. 2020 ali št. 090-56/2020 z dne 24. 5. 2020).

Glede pritožbenih navedb prosilca, da je do zahtevanih dokumentov upravičen, ker je stranka postopka oz. pooblaščenec stranke, pa IP poudarja, da je eno temeljnih načel ZDIJZ tj. kriterij univerzalnega prosilca, po katerem se dostop do zahtevanih informacij javnega značaja presoja z vidika »erga omnes« (in ne »inter partes«). Dostop do dokumenta je namreč treba v postopku po ZDIJZ presojati z vidika, ali lahko te informacije prejme kdorkoli (javnost), ne le določen prosilec. Povedano drugače, odločitev, da gre pri določenem dokumentu za prosto dostopno informacijo javnega značaja, pomeni, da je takšen dokument prosto dostopen vsakomur (javnosti) in ne le določenem prosilcu. Če dokument vsebuje varovane osebne podatke (kot v obravnavani zadevi), je treba pravne podlage za razkritje teh osebnih podatkov v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov presojati v luči dostopnosti zahtevanih podatkov javnosti (in ne le določenem prosilcu). Takšne pravne podlage, ki bi določala, da so v obravnavanem primeru zahtevani osebni podatki prosto dostopni javnosti, pa tudi IP (tako kot organ) ni našel.

Izhajajoč iz načela »erga omnes« prosilec v tem pritožbenem postopku torej ne more uspeti z zatrjevanjem pravnega interesa in z izkazovanjem, zakaj je sam upravičen do zahtevanih informacij.
V skladu s 5. členom ZDIJZ se za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva, za odločitev v konkretnem primeru pa je odločilna ugotovitev, da ZDIJZ in Splošna uredba o varstvu podatkov nobenemu posamezniku ne dajeta pravne podlage za dostop do zahtevanih dokumentov v celoti, torej brez izločanja varovanih osebnih podatkov. Navedeno pomeni, da pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni pravno relevanten namen, za katerega posameznik želi prejeti določen dokument, kot tudi niso pravno relevantne osebne okoliščine posameznika, ki dokument zahteva. Slednje pride v poštev tudi v primerih, kadar posameznik po ZDIJZ zahteva dokumente, ki vsebujejo njegove osebne podatke ali dokumente, do katerih ima na kakšni drugi zakonski podlagi (npr. kot stranka postopka) pravico do širšega dostopa, kot po ZDIJZ. V takih primerih je organ dolžan prosilcu posredovati dokument v takšnem obsegu, kot da bi bil prosilec katerakoli tretja oseba (torej mora prekriti tudi osebne podatke prosilca, če se nahajajo na tem dokumentu oz. mora prekriti tudi tiste podatke, do katerih bi konkretni prosilec sicer na kakšni drugi zakonski podlagi lahko dostopal). Seveda pa postopek po ZDIJZ ne posega v pravico prosilca, da dokumente, ki so bili predmet presoje v tem postopku, zahteva tudi kot stranka oz. pooblaščenec v postopku (npr. od sodišča, ki tudi razpolaga s predmetnimi izvedenskimi mnenji).

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je, na podlaga prvega odstavka 248. člena ZUP, v celoti zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke