Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.07.2020
Naslov: prosilec - Ministrstvo za pravosodje
Številka: 090-127/2020
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da se organ v izreku izpodbijane odločbe ni konkretno opredelil dokumentov, o katerih je odločal, zato se odločbe ne da preizkusiti. Tudi obrazložitev izpodbijane odločbe ni bila skladna z 214. členom ZUP, ker iz nje ni bilo razvidno, zakaj je organ odločal le o dostopu do nekaterih (in ne vseh) dokumentov iz zahtevanega spisa. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-127/2020/2

Datum: 16. 7. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………..(v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 7. 2020, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana(v nadaljevanju organ), št. 090-34/2020/24 z dne 6. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 9. 7. 2020 se ugodi in se odločba Ministrstva za pravosodje, št. 090-34/2020/24 z dne 6. 7. 2020 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 11. 6. 2020 na organ naslovil vlogo po ZDIJZ, s katero je zahteval fotokopijo dokumentacije/korespondence, ki jo je organ pridobil od vložene prijave z dne 22. 10. 2019 zoper …………….

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-34/2020/2 z dne 6. 7. 2020, s katero je zahtevo zavrnil. V izreku odločbe je organ navedel, da se zahteva za posredovanje vse dokumentacije/korespondence, ki jo je ministrstvo pridobilo od vložene prijave zoper izvedenca v zadevi št. 705-40/2020, zavrne. V obrazložitvi odločbe organ navaja definicijo informacije javnega značaja ter pojasnjuje, da se zahteva prosilca nanaša na zadevo št. 705-40/2020 v zvezi z obravnavo pritožbe zoper delo sodnega izvedenca. Na podlagi prijave je zadeva, z namenom preverjanja vseh okoliščin glede očitkov zoper sodnega izvedenca, v fazi pridobivanja relevantne sodne dokumentacije. Organ navaja, da je glede na navedeno predmet odločanja o dostopu do informacij javnega značaja sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Kp 52710/2013 z dne 21. 11. 2013, sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. IV K 52710/2013 z dne 13. 1. 2014, prepis zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 11. 11. 2013 ter izvedensko mnenje z dne 27. 4. 2013 s tremi dopolnitvami. Organ ugotavlja, da navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri materialne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj gre za dokumente, ki izvirajo iz delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga in so v materializirani obliki. Nadalje navaja, da gre v obravnavanem primeru za izjemo varstva osebnih podatkov, pri čemer presojani dokumenti vsebujejo tako varovane kot nevarovane osebne podatke. Ugotavlja, da v postopku ni mogoče uporabiti instituta delnega dostopa, kot ga določa 7. člen ZDIJZ. Skozi celotno vsebino vseh dokumentov gre namreč za takšno vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov, da bi razkritje teh delov dokumentov lahko ogrozilo zaupnost osebnih podatkov posameznika. Omogočena bi namreč bila prepoznavnost in določljivost posameznika že iz samih opisov dejanj, ravnanj, dogodkov itd., zato bi bilo potrebno prekriti celotne dele besedila, ti pa bi zaradi prekritja popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine in bi bili brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

 

Zoper odločbo organa št. 090-34/2020 je prosilec dne 9. 7. 2020 vložil pritožbo (dalje izpodbijana odločba). Prosilec v pritožbi navaja, da nasprotuje zavrnitvi dostopa do zahtevanih dokumentov. Meni, da zahtevana dokumentacija ne vsebuje podatkov, ki se nanašajo na zdravje posameznika, ker je zahteval dokumente v zvezi z delom izvedenca.

 

Pritožbo prosilca je organ dne 14. 7. 2020, z dopisom št. 090-34/2020/4, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v obravnavo IP. Odstopu pritožbe je organ priložil kopijo celotnega spisa zadeve št. 705-40/2020, iz katerega izhaja zahtevana dokumentacija.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da izvirajo iz njegovega delovnega področja.

 

IP ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo v celoti zavrnil dostop do dokumentov, ki jih je v izreku izpodbijane odločbe opredelil kot »dokumentacijo/korespondenco, ki jo je ministrstvo pridobilo od vložene prijave zoper izvedenca v zadevi št. 705/40/2020«, pri čemer posamezni dokumenti v izreku odločbe niso našteti. Iz izreka izpodbijane odločbe tako ne izhaja, o katerih posamičnih dokumentih (opredeljenih s številko in datumom) je organ odločal. Iz obrazložitve sicer sledi, da gre za sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Kp 52710/2013 z dne 21. 11. 2013, sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. IV K 52710/2013 z dne 13. 1. 2014, prepis zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 11. 11. 2013 ter izvedensko mnenje z dne 27. 4. 2013 s tremi dopolnitvami, ni pa razvidno, zakaj organ ni odločil o vseh dokumentih, ki se nahajajo v predmetnem spisu zadeve št.  705/40/2020, na katerega se nanaša izrek izpodbijane odločbe.

 

Ker se organ ni opredelil do posameznih dokumentov, ki so bili predmet njegovega odločanja ter zatrjevane izjeme varstva osebnih podatkov ni konkretiziral in apliciral na posamezne dokumente, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Izrek izpodbijane odločbe posledično ni skladen z 213. členom ZUP, po katerem mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka, izrek pa mora biti kratek in določen, če je treba, pa se lahko razdeli na več točk. Tudi obrazložitev izpodbijane odločbe ni skladna z 214. členom ZUP, ker iz nje ni razvidno, zakaj je organ odločal le o dostopu do nekaterih dokumentov iz spisa (ne pa npr. o dopisu Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV K 52710/2013 z dne 22. 6. 2020 ali pozivu organa št. 705-40/2020/9 z dne 12. 6. 2020 in št. 705-40/2020 z dne 27. 3. 2020 itd). IP ob tem pojasnjuje, da je v smiselno podobnih zadevah že odločal (glej npr. odločbo št. 090-235/2019 z dne 30. 10. 2019 in št. 090-155/2018/4 z dne 17. 8. 2018).

 

Če organ v izreku določno ne navede in k temu v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri konkretni dokumenti so bili predmet njegove presoje, katera izjema je glede konkretnega dokumenta podana in katere podatke na dokumentu je prekril, se odločbe ne da preizkusiti, saj zgolj s povzemanjem zahteve prosilca in zakonske podlage za zavrnitev zahteve, obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku, obrazložitev pa mora biti konkretizirana.

 

Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu). V skladu z 214. členom ZUP mora obrazložitev odločbe vsebovati:

 

1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;

 

2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto;

 

3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;

 

4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;

 

5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in

 

6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

 

V konkretnem primeru  niti izrek niti obrazložitev izpodbijane odločbe nimata vseh obveznih sestavin, zaradi česar je odločba pomanjkljiva in je ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je zato moral izpodbijano odločbo odpraviti.

 

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker je IP ob pregledu dokumentacije ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zlasti zaradi nedoločenega izreka in pavšalne ter nekonkretizirane obrazložitve, ki je ostala zgolj na deklaratorni ravni, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

 

V ponovljenem postopku je organ v izreku dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje in jih določno navesti (torej vsaj s številko, datumom dokumenta ali drugo identifikacijo) ter opredeliti, v katerem delu se dostopu do dokumenta delno ugodi (če se mu). V obrazložiti se mora organ do posameznega dokumenta konkretno opredeliti in pojasniti razloge, zakaj je dostop do tega dokumenta (delno ali v celoti) zavrnil. Prav tako se mora organ, glede vsakega posameznega dokumenta, opredeliti glede možnosti uporabe delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, pri čemer IP opozarja, da stališče organa, da ni možen delni dostop do npr. sodbe in sklepa sodišča, ni skladno s prakso IP (npr. odločbe IP št. 090-80/2020, št. 090-60/2020) niti s prakso sodišč (ki tovrstne sodbe javno objavljajo na sodnapraksa.si).  

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, ker je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

 

IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka