Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 24.01.2020
Naslov: prosilec - Ministrstvo za pravosodje
Številka: 090-2/2020
Kategorija: Osebni podatek, Test interesa javnosti
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dokumente, ki se nanašajo na točno določeno osebo. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in pritožbo prosilke, kot neutemeljeno, zavrnil. Prav tako je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da v konkretnem primeru tudi ni podan javni interes glede razkritja zahtevanih informacij, katerega zatrjuje prosilka v pritožbi.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-2/2020/2

Datum: 24. 1. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilka), z dne 23. 12. 2019, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-47/2019/4 z dne 4. 12. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožba prosilke z dne 23. 12. 2019 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 090-47/2019/4 z dne 4. 12. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilka je dne 28. 11. 2019 na organ vložila zahtevo za posredovanje informacije, ali je …. vpisan v imenik sodnih izvedencev ter datum njegovega vpisa. V kolikor imenovani ni vpisan v imenik sodnih izvedencev prosilka prosi za dokument, s katerim je bila popolna vloga imenovanega zavrnjena.

 

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-47/2019/4 z dne 4. 12. 2019, s katero je zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ - varstvo osebnih podatkov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da …. ni vpisan v imenik sodnih izvedencev. Uradna oseba nadalje ugotavlja, da je že samo dejstvo, ali je imenovani oddal vlogo za vpis v imenik sodnih izvedencev in ali je bila njegova vloga zavrnjena, mogoče šteti za osebne podatke posameznika, saj je s sklicevanjem na njegov ime in priimek nedvomno določen.

 

Zoper odločbo organa je prosilka dne 23. 12. 2019 vložila pritožbo. Prosilka v pritožbi navaja, da … trži svoja »strokovna« mnenja, kar pomeni, da obstaja javni interes za razkritje, zakaj se navedenega šteje za neprimernega za sodnega izvedenca. Pisanje strokovnih mnenj, za katera avtor nima ustreznega, potrebnega in zadostnega znanja ter njihova uporaba v sodnih postopkih lahko vodi do nadaljnje vikrimizacije, ki pa jo je država dolžna aktivno preprečevati. …. svojo blagovno znamko za trženje storitev gradi tudi na dejstvu, da je decembra 2017 vložil popolno zahtevo za vpis v imenik sodnih izvedencev iz področja klinične psihologije, pod-področje družina, kar pomeni, da je osebni podatek, da vloga pri organu nedvomno obstaja, že razkrit, zato ga organ ne more več varovati.

 

IP je dne 6. 1. 2020 prejel dopis organa št. 090-47/2019/67 z dne 6. 1. 2020, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Kot že zgoraj navedeno, je prosilka od organa zahtevala posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na točno določenega posameznika. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe organa, se zahteva prosilke ne nanaša na osebo, ki bi bila vpisana v imenik sodnih izvedencev (https://spvt.mp.gov.si/izvedenci.html), kar pomeni, da v konkretnem primeru poimensko navedeni nedvomno nastopa kot fizična oseba. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilke zavrnil s sklicevanjem na 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ – varstvo osebnih podatkov.

Varstvo osebnih podatkov (3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

IP uvodoma pojasnjuje, da … ni vpisan v imenik sodnih izvedencev, kar izhaja tudi iz javno objavljenega imenika sodnih izvedencev, ki je objavljen na spletni strani organa, kar pomeni, da navedeni v konkretnem primeru nedvomno nastopa kot fizična oseba.

 

Glede na to, da je prosilka zahtevala podatke z navedbo točno določene fizične osebe, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ na prvi stopnji ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov.

 

Kot navaja organ v izpodbijani odločbi, v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), saj glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prikriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilka zahtevala podatke z navedbo točno določene fizične osebe, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene podatke.

 

Glede navedb prosilke, da je …. že sam razkril dejstvo, da je na organ vložil zahtevo za vpis v imenik sodnih izvedencev iz področja klinične psihologije, pod-področje družina, kar pomeni, da so osebni podatki že razkriti, IP v tem delu še pojasnjuje, da navedeno dejstvo ne pomeni ustrezne pravne podlage, ki bi organu oz. IP dopuščala razkritje osebnih podatkov posameznika tretjim osebam oz. javnosti. ZVOP-1 oz. Splošna uredba o varstvu podatkov in ZDIJZ namreč jasno določajo kdaj oz. na kakšni pravni podlagi je dopustno razkriti osebne podatke fizične osebe tretjim osebam oz. javnosti, pri čemer IP ustrezne pravne podlage, za razkritje osebnih podatkov v konkretnem primeru, ni našel.

 

Test interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ)

Prosilka je v pritožbi zatrjevala obstoj javnega interesa za razkritje zahtevanih podatkov, zato je IP v konkretnem primeru izvedel še t.i. test javnega interesa. Določbo 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij, (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi), je namreč dopustno uporabiti le v izjemnih primerih. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), ki je menilo, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Navedba prosilke, da …. trži svoja »strokovna« mnenja, zaradi česar je za javnost pomembno da ve, zakaj se ga šteje kot neprimernega za sodnega izvedenca, tako ni okoliščina, zaradi katere bi bil javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij.

Glede na navedeno je IP zaključil, da ni podan javni interes glede razkritja zahtevanih informacij.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka