Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.11.2019
Naslov: Prosilec - Ministrstvo za pravosodje
Številka: 090-64/2017/12
Kategorija: Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je IP odločal po sodbi Upravnega sodišča glede dostopa do podatkov v zvezi z imenovanjem konkretne sodne izvedenke. Sodišče je zadevo vrnilo IP v ponovni postopek, ker osebi, na katero se zahtevani podatki nanašajo, kot tudi ne drugim fizičnim osebam, s katerimi je slednja sklepala pogodbe, ni bilo omogočeno, da se opredelijo do navedb prosilca in tožnika v tem postopku zaradi upoštevanja njihovih pravic.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-64/2017/12

Datum: 5. 11. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 21. 3. 2017 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-6/2017/4 z dne 7. 3. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 21. 3. 2017 se ugodi in se 1. točko izreka odločbe Ministrstva za pravosodje, št. 090-6/2017/4 z dne 7. 3. 2017, v delu, ki se nanaša na podatke o naročniku in mandantu, odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v

 

 

Prosilec je 9. 2. 2017 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled in fotokopijo dokumentacije, ki jo je Marija Arko predložila v zvezi z njenim imenovanjem, št. 165-04-347/00 z dne 15. 1. 2004, iz katerih je razvidno, da izpolnjuje pogoje za imenovanje sodnega izvedenca za strokovno področje ekonomija-davki; vpogled in fotokopijo izkaznice Marije Arko in njenih izpopolnjevanjih po dnevu izdaje odločbe 15. 1. 2004, po 15. 1. 2009 in po 15.1. 2014; vpogled in fotokopijo dokazil o strokovnem izpopolnjevanju in aktivnem sodelovanju na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih ter vpogled in fotokopijo dokumentacije, ki izkazuje, da je imenovana upravičena do izkaznice in naziva stalni sodni izvedenec.

 

Organ je zahtevo delno zavrnil z odločbo, št. 090-6/2017/4 z dne 7. 3. 2017, in prosilcu omogočil delni dostop do vseh dokumentov, ki se nahajajo v zadevi organa, št. 165-04-347/00. Pri delnem dostopu se je organ skliceval na varstvo osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker oseba, v zvezi s katero je prosilec zahteval določene dokumente, ni več sodna izvedenka, je to pomenilo, da ne obstaja podlaga za razkritje podatkov, razen njenega osebnega imena. Med varovane podatke je tako uvrstil tudi podatke, s kom je sodna izvedenka sklepala pogodbe. Zoper izdano odločbo je prosilec 21. 3. 2017 vložil pritožbo in poudaril, da organ ni predložil nobenih dokumentov, ki bi izkazovali imenovanje sodne izvedenke.

 

IP je o pritožbi odločil z odločbo, št. 090-64/2017/4 z dne 16. 6. 2017, s katero je v prvi točki izreka pritožbi delno ugodil in odločil, da so prosto dostopne informacije tudi tiste, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za imenovanje sodne izvedenke, kar pomeni, da so prosto dostopne informacije tudi podatki, s katerimi pravnimi ali fizičnimi osebami je sodna izvedenka sklepala pogodbe in katere institucije so izdale potrdila.

 

Zoper odločbo IP je organ vložil tožbo pred Upravnim sodiščem RS, ki je s sodbo, št. I U 1472/2017-27 z dne 2. 10. 2019, tožbi ugodilo. Izpodbijano odločbo je sodišče odpravilo, ker toženka ni omogočila osebi, na katero se zahtevani podatki nanašajo, kot tudi ne drugim fizičnim osebam, s katerimi je slednja sklepala pogodbe, da se opredelijo do navedb prosilca in tožnika v tem postopku zaradi upoštevanja njihovih pravic. Sodišče je zadevo vrnilo IP v ponovni postopek, v katerem je ta vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Upoštevajoč sodbo, št. I U 1472/2017-27 z dne 2. 10. 2019, so predmet presoje v ponovljenem postopku zahtevani dokumenti (      pogodbe o delu/davčnem svetovanju oz. avtorske pogodbe), ki jih je razrešena sodna izvedenka Marija Arko sama predložila kot dokazilo strokovne usposobljenosti za sodnega izvedenca. To so sledeči dokumenti: pogodba o delu z dne 22. 7. 1998, pogodba o davčnem svetovanju z dne 29. 10. 2001, podjemna pogodba z dne 24. 7. 2008, pogodba o medsebojnem sodelovanju pri programu specialističnih svetovanj z dne 29. 1. 1998, avtorska pogodba z dne 30. 6.1997,            avtorska pogodba z dne 10. 7. 1998, avtorska pogodba z dne 4. 2. 1999, avtorska pogodba z dne 12. 5. 1999, avtorska pogodba z dne 19. 4. 1999, avtorska pogodba z dne 9. 2. 2000, avtorska pogodba z dne 9. 2. 2000, avtorska pogodba z dne 4. 2. 1999 ter avtorska pogodba z dne 12. 5. 1999. Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali prekriti podatki na zahtevanih dokumentih predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Organ je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP je po proučitvi zadeve ugotovil, da je organ glede zahtevanih informacij nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, in bistveno kršil pravila postopka glede stranske udeležbe (2. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je pritožbi prosilca ugodil in 1. točko izreka odločbe Ministrstva za pravosodje, št. 090-6/2017/4 z dne 7. 3. 2017, v delu, ki se nanaša na podatke o naročniku in mandantu, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Ker je IP dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

 

Glede na stališče sodišča v sodbi, št. I U 1472/2017-27 z dne 2. 10. 2019, da tožnik (konkretno organ, tj. Ministrstvo za pravosodje) ni uspel prepričljivo izkazati, da sporne informacije niso v ničemer vplivale na odločitev o izpolnjevanju zakonskih pogojev in s tem na imenovanje ter da je tožnik tekom postopka nedoločno oz. pavšalno zatrjeval, da te informacije niso pomembne oz. da niso bile odločilne, kar sta dve različni stvari, in kar ne izključuje, da so zahtevane informacije vendarle imele določen pomen za odločanje v postopku imenovanja sodne izvedenke, mora organ v ponovljenem postopku razjasniti navedeno vprašanje. Poleg tega mora po vsebini utemeljiti, zakaj glede na predmetno področje izvedenstva, ki je »ekonomija-davki«, zahtevane informacije nimajo nobene zveze s konkretnim zakonskim pogojem, čeprav iz narave stvari izhaja, da temu morebiti ni tako. Kot opozarja sodišče v navedeni sodbi, lahko v skladu z legitimnim ciljem po čim večji transparentnosti delovanja javnega sektorja (drugi odstavek 2. člena ZDIJZ), sledimo stališču, »da ti dokumenti, predloženi v zvezi z izvrševanjem javnopravne naloge sodne izvedenke, lahko kažejo na (ne)pravilnosti določenih postopkov pri organu, ki izvaja javnopravne naloge, četudi ne predstavljajo mnenja državnega organa, zavoda oz. strokovnega združenja ali druge institucije, kot tudi ne za dokazilo o strokovnem izobraževanju ali sodelovanju na posvetu, kot pravilno zatrjuje tožnik«.

 

V ponovljenem postopku mora organ prve stopnje po uradni osebi, določeni za posredovanje informacij javnega značaja, skladno s 44. členom ZUP ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti tudi za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. To pomeni, da je v povezavi z načelom zaslišanja strank (9. člen ZUP), v postopek treba pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Kot je opozorilo tudi sodišče v sodbi, št. I U 1472/2017-27 z dne 2. 10. 2019, je treba osebi, tj. sedaj razrešeni sodni izvedenki, kot tudi osebam, s katerimi je slednja sklepala pogodbe, omogočiti udeležbo v postopku. To bo tudi prispevalo k dovolj celoviti in natančni presoji, ali gre v konkretnem primeru za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Tako bo ZDIJZ bodisi v prvem, drugem ali tretjem odstavku 6. člena pravilno uporabljen in dejstva celovito ugotovljena.

 

IP je tako zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje. Prav tako osebam, ki bi morale biti udeležene kot stranke ali stranski udeleženci v postopku, ta možnost ni bila dana, zato je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo, v delu, ki se nanaša na podatke o naročniku in mandantu, odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora slediti napotkom IP, ki so podani v tej odločbi, upoštevajoč sodbo, št. I U 1472/2017-27 z dne 2. 10. 2019.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka