Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 26.02.2015
Naslov: Prosilec - Ministrstvo za pravosodje
Številka: 090-19/2015
Kategorija: Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Zavrnjeno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval vpogled in fotokopijo spisov o opravljanju pravniškega državnega izpita za določeno navedene sodnike.V določenem delu je organ prosilcu ugodil, s posredovanjem fotokopij potrdil o opravljenem PDI, listin o prijavi izpita, zapisnikov o opravljanju izpita,...prekril pa je varovane osebne podatke.IP je v postopku ugotovil, da je v zvezi z opravljanjem javne funkcije zlasti potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu,  saj se opravljen pravosodni izpit zahteva za imenovanje na funkcijo sodnika. Pisni testi iz postopkov opravljanja državnega pravniškega izpita, podatki o bivših delodajalcih, ocene pripravnikovega dela,.. pa niso prosto dostopne informacije javnega značaja, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije, temveč varovani osebni podatki. Pisnih nalog in drugih dokumentov v okviru opravljanja PDI ni mogoče šteti za izdelke posameznikov v funkcijah pravosodnih funkcionarjev, ampak gre za dokumente kandidatov za opravljanje PDI. Pritožbo prosilca je zato IP zavrnil.


ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-19/2015/2
Datum: 26. 2. 2015

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZUP), o pritožbi …………………………………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 1. 2015, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-68/2014/5, z dne 16. 12. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je dne 28. 10. 2014 na Višje sodišče v Ljubljani vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, ki jo je to, z dopisom št. Su 562/2014 z dne 14. 11. 2014, odstopilo v reševanje organu. Prosilec je namreč zahteval dostop do spisov o pravniškem državnem izpitu za sodnike Andrejo Ravnikar, Mileno Jazbec Lamut, Mitjo Šinkovca, Marjeto Švab Širok, Milana Štruklja, Silvano Vrabec Arifin in Matejo Lužovec, z navedeno dokumentacijo pa Višje sodišče v Ljubljani ne razpolaga. Na podlagi 30. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu evidenco v zvezi s tem vodi Ministrstvo za pravosodje, zato je sodišče zahtevo prosilca, v skladu z 20. členom ZDIJZ, odstopilo v reševanje organu.

O zahtevi prosilca je organ dne 16. 12. 2014 izdal odločbo št. 090-68/2014/5 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo delno zavrnil, in sicer v delu, ki se nanaša na pisni test in mnenja oz. ocene mentorjev o delu sodniških pripravnikov iz posameznega spisa. Organ je v preostalem delu zahteve prosilca (glede dostopa do drugih dokumentov iz posameznega spisa, torej glede spričevala o opravljenem pravosodnem izpitu, zapisnika o opravljanju izpita, potrdil o opravljanju prakse, poročil o delu,,..) zahtevi prosilca ugodil, pri čemer je odločil, da se v posredovanih dokumentih prekrijejo varovani osebni podatki (datum in kraj rojstva, naslov prebivališča, pristop k izpitu, podatki o tem, kje in kdaj je bilo opravljeno pripravništvo, delovna doba in zaposlitev). V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ pojasnjuje, da so zahtevani dokumenti v zvezi z opravljanjem javne funkcije, saj so sodniki javni funkcionarji. Pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov je v konkretnem primeru podana v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se (med drugim) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Po mnenju organa je tudi potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije, saj se predmetni izpit zahteva za imenovanje na funkcijo sodnika, potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu pa je javna listina, ki to izkazuje. V obravnavanem primeru, po mnenju organa, ime in priimek posameznega sodnika, skupaj s podatkom o tem, da je opravil pravniški državni izpit in lastnoročni podpis sodnika tako ni varovan osebni podatek. Glede podatkov o datumu in kraju rojstva, naslovu prebivališča, pristopu k izpitu (ali oseba izpit opravlja prvič oziroma je k izpitu pristopila večkrat), podatkov o očetu in materi, ocen pravosodnega izpita, pa gre po mnenju organa za varovane osebne podatke v smislu ZVOP-1, ker ni podane pravne podlage (9. člen ZVOP-1) za njihovo razkritje javnosti. Organ je nadalje ugotovil, da zahtevani spisi vsebujejo tudi podatke o tem, kje in kdaj je bilo opravljeno sodniško pripravništvo ter podatke o prejšnjih delovnih razmerjih. Gre za podatke, ki so po 6. točki tretjega odstavka 78. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZS) zaupni in predstavljajo izjemo tajnih podatkov po 1. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje organ pojasnjuje, da je kot varovane osebne podatke treba šteti tudi oceno dela v času opravljanja sodniškega pripravništva oziroma mnenje o delu ter pisne teste opravljanja državnega pravniškega izpita. Pri navedenih dokumentih namreč ne gre za podatke, ki so v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije sodnikov. Posredovanje celotnega pisnega testa iz postopka pravniškega državnega izpita ter mnenja mentorjev o delu v času pripravništva bi očitno preseglo namen, ki ga zasleduje ZDIJZ in bi nesorazmerno poseglo v sicer varovane osebne podatke. Pisni test posameznega kandidata na pravniškem državnem izpitu namreč poleg imena in priimka vsebuje tudi njegov rokopis (ki se s časom spreminja), iz testa pa so razvidne tudi druge okoliščine, ki niso povezane z opravljanjem javne funkcije (način razmišljanja v času, ko je kandidat opravljal izpit, dokazni sklepi, način argumentacije,…). Pisnih testov v okviru opravljanja pravniškega državnega izpita ni mogoče šteti za izdelke posameznikov v funkcijah pravosodnih funkcionarjev, ampak zgolj za izdelke kandidatov za opravljanje pravniškega državnega izpita, zato je organ v tem delu zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Glede mnenj oziroma ocen mentorjev v času opravljanja sodniškega pripravništva je organ dostop prav tako zavrnil v celoti, iz razloga, ker vsebina ni povezana z opravljanjem javne funkcije, obenem pa gre za podatke, ki so, po 6. točki tretjega odstavka 78. člena ZS, zaupni in zato predstavljajo izjemo tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 13. 1. 2015 vložil pritožbo. V njej podrobneje pojasnjuje razloge, ki so ga vodili k vložitvi predmetne zahteve in opisuje okoliščine, ki, po njegovem mnenju, vzbujajo utemeljen sum o verodostojnosti sodnikov, za katere zahteva listine. Meni, da je neutemeljeno razlogovanje organa, da pri zahtevanih podatkih ne gre za podatke, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije. Navaja, da želi kot pritožnik vedeti vse podatke in videti vse listine, ki so določeno sodno osebo pripeljale od pravne fakultete do sodniške funkcije. Meni, da je Slovenija edina država na svetu, v kateri so postopki izobraževanja notarjev, odvetnikov, državnih tožilcev, sodnikov in državnih pravobranilcev tajni podatki, o katerih državljani ne smejo vedeti ničesar. Navaja, da je njegova pritožba utemeljena in vztraja pri posredovanju zahtevanih podatkov.

Pritožbo prosilca je organ dne 15. 1. 2015, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi prvega odstavka 245. čl. ZUP, posredoval v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V zvezi s številnimi navedbami prosilca glede domnevnih nepravilnosti pri opravljanju pravniškega državnega izpita s strani sodnikov in drugih pravosodnih funkcionarjev, IP pojasnjuje, da je kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja pristojen za vprašanje obstoja informacij javnega značaja in za vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, nima pa se pristojnosti spuščati v presojo vsebinskih nepravilnosti izven tega področja. IP se tako do navedb prosilca, ki se ne nanašajo na vprašanje dostopa do informacij, posebej ne opredeljuje, ker te navedbe niso relevantne za odločitev v tem pritožbenem postopku, niti nanj ne morejo vplivati. Če prosilec razpolaga z dokumenti, ki izkazujejo utemeljen sum, da določeni sodniki opravljajo funkcijo na podlagi ponarejenih listin, kot navaja, mu IP svetuje, naj poda kazensko ovadbo na tožilstvo, ki je pristojno za pregon tovrstnih kaznivih dejanj. Prav tako IP pojasnjuje, da so potrdila o opravljenih pravniških državnih izpitih javne listine, za katere se, v skladu s 169. čl. in 171. čl. ZUP domneva, da dokazujejo tisto, kar se v njih potrjuje ali določa, upravičenim osebam, ki imajo pravni interes, pa je dovoljeno dokazovati, da so v javnih listinah dejstva neresnično potrjena, ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena. V zvezi s tem IP še dodaja, da postopek po ZDIJZ takšnemu dokazovanju ni namenjen, saj se v tem postopku pravni interes za dostop do zahtevanih informacij ne zahteva, prav tako pa se IP nima pristojnosti spuščati v vprašanje, ali je vsebina listin resnična ali ne, to pa je za sam postopek v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja tudi povsem brezpredmetno. Zaradi navedb prosilca, ki utemeljuje, kakšen cilj zasleduje s pridobitvijo zahtevanih informacij, IP še pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ) in da v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosilčev interes in pravne koristi niso relevantni. IP je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacije, glede katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je podana katera izmed zakonskih izjem, zaradi katerih organ dostop prosilcu lahko zavrne. Organ je zahtevo prosilca primarno zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov, skliceval pa se je tudi na izjemo tajnih podatkov.

Ker se je organ v izpodbijani odločbi primarno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor skladno z 22. točko 6. člena ZVOP-1 sodi tudi organ v konkretnem primeru), in določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Glede podatkov o rojstnem datumu in kraju rojstva, oceni pravosodnega izpita, delovni dobi in preteklih zaposlitvah kandidatov, ki jih je organ na zahtevanih dokumentih prekril zaradi varstva osebnih podatkov, IP ugotavlja, da gre za varovane osebne podatke in da ni pravne podlage, ki bi določala njihovo posredovanje javnosti. Prav tako po mnenju IP ni podlage, da bi se javnost seznanila z drugimi dokumenti iz spisa glede opravljanja pravniškega državnega izpita, dostop do katerih je organ delno ali v celoti zavrnil (podatki o opravljanju pripravništva, delovna doba, pretekle zaposlitve, pisni test v okviru strokovnega izpita, ocene testov, mnenja mentorjev o delu pripravnikov). Tudi v tem delu gre, po mnenju IP, za varovane osebne podatke, ki neposredno niso povezani z opravljanjem javne funkcije sodnikov. Ni namreč mogoče slediti navedbam prosilca, da se ima javnost pravico seznaniti z vsemi listinami, ki so določenega sodnega funkcionarja »pripeljale« od pravne fakultete do sodniške funkcije. Izhajati je treba iz ugotovitve, da so zahtevani dokumenti nastali v času, ko so sedanji sodni funkcionarji k opravljanju pravniškega državnega izpita pristopili kot posamezniki, ki niso opravljali javne funkcije. Poudariti velja tudi, da k opravljanju pravniškega državnega izpita lahko pristopi vsakdo, ki izpolnjuje zakonske pogoje, dokumenti, ki pri tem nastanejo, pa niso prosto dostopni, ker vsebujejo številne osebne podatke. Pravilo je torej, da gre pri spisih o opravljanju pravniškega državnega izpita za varovane osebne podatke, izjeme so dovoljene le, če tako določa zakon. Določbo prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravi, da se ne glede na varstvo osebnih podatkov dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije, je tako treba razlagati restriktivno, ker gre za izjemo od izjem. Ker se opravljen pravniški državni izpit zahteva kot pogoj za imenovanje v sodniško funkcijo, navedena določba predstavlja pravno podlago (v smislu 9. člena ZVOP-1) za razkritje osebnega imena posameznega sodnika (imena in priimka) in dejstva, da je sodnik opravil pravosodni izpit in pridobil javno veljavno listino, ki to izkazuje. Neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije je torej potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu za posameznega sodnika, skupaj z informacijo, da ima resorno ministrstvo v okviru dokumentarnega gradiva zavedeno takšno opravljanje izpita, skupaj s spremljajočo dokumentacijo. Ne more pa IP slediti stališču, da so vsi dokumenti, ki se nahajajo v tovrstnem spisu o opravljanju pravniškega državnega izpita, javno dostopni. Tako široka razlaga prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ bi bila tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Povedano drugače, ker je posredovanje informacij prosilcu po ZDIJZ ena od vrst obdelave osebnih podatkov, mora organ tudi v tem postopku upoštevati namen, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Namen določbe prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je torej v tem, da so prosto dostopni tisti podatki, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog javnega funkcionarja (sodnika), na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev sodnika kot javnega funkcionarja in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ vodi o njem kot upravljavec zbirk osebnih podatkov (npr. v okviru drugih postopkov, ne pa v zvezi z opravljanjem sodniške službe). Javni funkcionarji se s tem, ker opravljajo funkcijo v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti in vsi njihovi osebni podatki, s katerimi razpolaga organ kot upravljavec, ne postanejo javni. Če bi sledili razmišljanju prosilca, bi to pomenilo, da so lahko javni vsi dokumenti, ki so nastali v času pred zaposlitvijo posameznika v javnem sektorju in se npr. nanašajo na pridobljeno izobrazbo javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja, na njegovo preteklo delo, na opravljene izpite (npr. iz znanja tujih jezikov) itd. Povedano drugače, sprejetje stališča, ki ga zagovarja prosilec, bi pomenilo, da bi za ugotovitev, ali je bila npr. določenemu javnemu uslužbencu ali funkcionarju upravičeno izdana listina o npr. zaključeni visokošolski izobrazbi, vsi pisni testi iz postopka šolanja tega uslužbenca ali funkcionarja postali prosto dostopne informacije javnega značaja. Tako stališče pa po mnenju Pooblaščenca ni samo v nasprotju z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov iz 3. čl. ZVOP-1, ampak tudi ne sledil namenu, ki ga zasleduje določba prve alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Kot že rečeno, listina, ki se zahteva v kandidacijskem postopku za imenovanje na sodno funkcijo, je potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ne pa posamičen pisni test, niti ne drugi dokumenti iz tega postopka. IP ponovno podarja, da če ima prosilec konkretne podatke, da določene listine o opravljenem pravniškem državnem izpitu niso verodostojne, naj se s prijavo obrne na za to pristojne organe, ne more pa slediti razmišljanju, da že zgolj neargumentiran sum prosilca v postopku po ZDIJZ zadošča, da postanejo sicer varovani osebni podatki prosto dostopni. Zakon namreč podlage za tovrstno razkrivanje podatkov ne daje.

Po oceni IP je organ v izpodbijani odločbi ustrezno pretehtal pravico prosilca do seznanitve s podatki, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije sodnikov in pravico teh posameznikov do varstva osebnih podatkov ter prosilcu omogočil seznanitev s tistimi podatki, ki so v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije in s katerimi se ima javnost posledično pravico seznaniti. Po presoji IP v konkretnem primeru za dosego namena ZDIJZ iz prve alineje 3. odstavka 6. člena namreč zadošča, da se javnost (in tudi prosilec, ki v zvezi s tem nima več pravic kot splošna javnost) seznani z informacijami, glede katerih mu je organ omogočil delni dostop. Pri tem je organ v izpodbijani odločbi pravilno naštel vse dokumente, ki se nahajajo v posameznem spisu, se opredelil do vsakega izmed njih in po oceni IP tudi pravilno uporabil pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. Velja tudi opozoriti, da je IP o dostopu do spisov v zvezi z opravljanjem pravniškega državnega izpita že odločal in v zadevi pod opr. št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011 že zavzel stališče, da pisni testi iz postopkov opravljanja državnega pravniškega izpita niso prosto dostopne informacije javnega značaja, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije, temveč varovani osebni podatki. Pisnih nalog v okviru opravljanja PDI namreč ni mogoče šteti za izdelke posameznikov v funkcijah pravosodnih funkcionarjev, ampak gre za izdelke kandidatov za opravljanje PDI.

Izhajajoč iz navedenega je IP v konkretnem primeru zaključil, da je treba pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrniti. Ker za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja zadošča obstoj ene izmed zakonskih izjem in ker je IP ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov, se ni posebej spuščal v navedbe organa glede zatrjevanja izjeme tajnih podatkov. Na tem mestu pa le dodaja, da se je v podobnem primeru, v odločbi pod opr. št. 090-164/2013/2 z dne 5. 8. 2013, že opredelil glede vprašanja, ali gre za tajne podatke in zaključil, da ta izjema ni podana.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana, št. 090-68/2014/5, z dne 16. 12. 2014. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                      
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,                   
namestnica pooblaščenke                       

Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka