Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.07.2014
Naslov: Prosilec - Ministrstvo za pravosodje
Številka: 090-95/2014/5
Kategorija: Notranje delovanje organa, Osebni podatek
Status: Odobreno


POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval fotokopije vseh poročil, zapisnikov in dokumentov Strokovnega sveta za izvrševanje kazenskih sankcij izdelanih v letih od 2008 do 2014 in posredovanih ministrstvu. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja organa. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokumenti ne izpolnjujejo obeh pogojev za obstoj izjeme notranjega delovanja organa, vsebujejo pa določene varovane osebne podatke. Pritožbi prosilca je bilo zato delno ugodeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-95/2014/5
Datum: 7. 7. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka  27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-14/2014/2 z dne 2. 4. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
1.    Zapisnik seje Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 2. 2. 2011, v celoti.
2.    Poročilo o delu ZPKZ Dob in na Generalni upravi za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 17. 12. 2009, ki ga je pripravil …, v celoti.
3.    Poročilo št. 1 z dne 18. 12. 2009, ki ga je pripravila …. V tem poročilu je organ dolžan prekriti:
-    na strani 1: naslov in kontaktne podatke (naslov, telefonska številka, številka mobilnega telefona, naslov e-pošte) avtorice poročila,
-    na strani 4:
- besedilo drugega odstavka od vključno 12. vrstice (ki se začne z besedo »zapornik«) do konca odstavka,
- besedilo tretjega odstavka (ki se začne z besedo »samo«) v celoti in
- besedilo četrtega odstavka (ki se začenja z besedo »ob«) v celoti.
    -      na strani 8: zadnji stavek (ki se začne z besedo »aktualni«) v celoti.
4.   Poročilo članic Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij … o ugotovitvah dne 6. 1. 2010 v ZPKZ Maribor, odprti oddelek Rogoza, opr. št. Su 150001/2009-4 z dne 13. 1. 2010. V tem poročilu je organ dolžan prekriti:
    -      na strani 1:
- besedilo prvega odstavka (ki se začne z datumom »9. 12. 2009«) v celoti,
- ime in priimek obsojenca, navedena v drugi vrstici drugega odstavka,
    -      na strani 2 in 3:
- besedilo od prve do devete vrstice drugega odstavka (ki se začne z besedo »obsojenec« in  konča z besedno zvezo »12. člen ZIKS«),
- besedilo od 14. do 22. vrstice drugega odstavka (ki se začne z besedo »od« in konča z besedo »oddelek«),
- besedilo od 32. do 38. vrstice drugega odstavka (ki se začne z besedo »nenazadnje« vse do stavka, ki se nadaljuje z besedo »Vsekakor«),
- besedilo od 4. do 8. vrstice tretjega odstavka (ki se začne z besedo »izrecno« in konča z besedo »razlogov«).
5.     Ugotovitve članov Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 4. 6. 2010, brez prilog, v katerem je organ dolžan prekriti:
    -      na strani 2:
           - tretji stavek drugega odstavka (ki se začne z besedo »po«), v celoti,
           - šesti odstavek (ki se začne z besedo »prvi« in konča z besedo »nadaljevanju«), v celoti,
    -      na strani 3:
       - prvi odstavek (ki se začne z besedo »na« in konča z besedo »Ljubljana«), v celoti,
       - del besedila drugega odstavka (ki se začne z besedo »pogovora« v drugi vrstici in do konca odstavka, ki se konča z besedo »čas«),
       - besedilo druge alineje tretjega odstavka (ki se začne z besedo »pravosodni« in konča z besedo »zamenjave«, v celoti,
       - besedilo tretje alineje tretjega odstavka (ki se začne z besedo »pravosodni« in konča z besedo »ministru«), v celoti,
    - besedilo četrte alineje tretjega odstavka (ki se začne z besedo »prisotni« in konča z besedo »zamenjavo«), v celoti,
    - na stani 4:
    - besedilo druge alineje prvega odstavka (ki se začne z besedo »zaposleni« in konča z besedo »skrivajo«), v celoti,
    - besedilo tretje alineje prvega odstavka (ki se začne z besedo »pod« in konča z besedo »nasprotno«), v celoti.

2. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka dolžan prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:


Prosilec je dne 25. 2. 2014 na Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval:
-    fotokopije vseh poročil Strokovnega sveta za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju Strokovnega sveta) izdelanih v letih od 2008 do 2014 in posredovanih ministrstvu,
-    fotokopije zapisnikov z vseh sej Strokovnega sveta,
-    fotokopije dokumentov (usmeritve, določitve glede posameznih vprašanj, ki jih Strokovni svet obravnava).
Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij je zahtevo prosilca, z dopisom št. 090-1/2014/29 z dne 13. 3. 2014, odstopila v reševanje Ministrstvu za pravosodje (dalje organ).

Organ je dne 2. 4. 2014 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, ter da se informacije nahajajo v materializirani obliki. Zahtevani dokumenti predstavljajo izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Varuje se torej notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Pri zahtevanih dokumentih gre nedvomno za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Kot izhaja iz Sklepa o ustanovitvi Strokovnega sveta za izvrševanje kazenskih sankcij, št. 012-34/2009 z dne 31. 8. 2009, je Svet strokovno usklajevalno in posvetovalno telo ministrstva za pravosodje, namenjeno izmenjavi ter pridobitvi stališč in mnenj glede programov in politik s področja izvrševanja kazenskih sankcij ter sprejemanju ustreznih stališč in usmeritev za njihovo pripravo.

Poročila Strokovnega sveta so bila sestavljena izključno za notranjo rabo organa, in sicer z namenom pripraviti čim bolj vsestransko, tudi kritično, vsebinsko podlago za oblikovanje politike organa na tem področju. Tako spadajo dokumenti Strokovnega sveta, kakšni so tudi predmetna poročila in ostali dokumenti Strokovnega sveta, v sfero notranjega razmišljanja organa, katerega prôstost in neobremenjenost bi bili ovirani, če bi bili dostopni javnosti. V takšnem primeru bi bile namreč resno ogrožene učinkovitost, kritičnost in inovativnost dela organa, v čigar pristojnosti je priprava predlogov za potrebne spremembe zakonodaje in podzakonskih predpisov na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Hkrati je organ, skupaj z Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij, kot organom v sestavi, zadolžen za prestajanje kazni zapora, skladno z mednarodnimi in slovenskimi pravnimi akti. Navedeno vključuje tudi odgovornost za prestajanje kazni zapora na način, ki zagotavlja varnost in red, ki sta nepogrešljiva sestavna dela zapornega sistema.

Glede na dejstvo, da v konkretnem primeru za dostop do podatkov prosi obsojenec, ki se nahaja v varnostno in tudi sicer zelo občutljivem okolju, organ meni, da poleg zgoraj navedenih motenj obstaja visoka verjetnost, da bi njihovo posredovanje povzročilo motnje tudi pri delovanju zavodov za prestajanje kazni zapora, ki jih gre v tem smislu seveda šteti kot del organa. Odkrita in na neposreden način izražena stališča ter mnenja članov Sveta je namreč nujno treba razumeti v luči namena, s katerim so bila oblikovana, saj bi se sicer lahko nekatera izmed njih uporabilo pri stopnjevanju pritiskov na zaporsko osebje, kar bi vplivalo na izrazito poslabšanje odnosov in varnostne situacije znotraj zavodov, posledično pa tudi na zmanjšanje možnosti za uspešno resocializacijo zaprtih oseb.

Organ je v konkretnem primeru presojal in odločil tudi, da se obstoj izjeme nanaša na zahtevane dokumente v celoti, zato prosilcu ni možno omogočiti delnega dostopa do zahtevanih dokumentov.

Prosilec se je dne 10. 4. 2014 na odločbo organa pritožil in navedel, da je organ »pavšalno in zelo nekonkretizirano« zavrnil njegovo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. To predstavlja bistvene kršitve pravil postopka, prekršen je tudi materialni zakon. Zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, zato ima do njih dostop vsakdo. Organ je napačno ugotovil dejstva, zato je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP. Na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP prosi za preizkus, ali v konkretnem primeru obstaja katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ.

Organ je z dopisom št. 090-14/2014/8 z dne 17. 4. 2014 pritožbo prosilca, skupaj z dokumentacijo, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu.

Pooblaščenec je z dopisom št. 090-95/2014/2 z dne 18. 6. 2014 organ pozval, da mu pojasni, ali predstavljajo posredovani dokumenti, in sicer:
-    zapisnik seje Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 2. 2. 2011,
-    poročilo št. 1, z dne 18. 12. 2009,
-    poročilo o delu v ZPKZ Dob in na Generalni upravi za izvrševaje kazenskih sankcij, z dne 17. 12. 2009,
-    odzivno poročilo na ugotovitve članic sveta za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 11. 6. 2010,
-    poročilo št. Su 150001/2009-4 z dne 13. 1. 2010 in
-    poročilo Generalnega urada Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 12. 6. 2010,
vse tiste dokumente, s katerimi organ razpolaga v zvezi z zahtevo prosilca, saj organ v odločbi ni izrecno navedel, o katerih dokumentih je odločal.

Organ je v dopisu št. 090-14/2014/14 z dne 24. 6. 2014 pojasnil, da so bili predmet presoje vsi v odločbi navedeni dokumenti ter da je organ za vse navedene dokumente odločil, da izpolnjujejo pogoje za uporabo izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dopisu so priložili še dodatni dokument, in sicer Ugotovitve članov Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 4. 6. 2010.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je v pritožbenem postopku izrecno vezan na primarno zahtevo prosilca, v konkretnem primeru gre za zahtevo, s katero je prosilec od organa zahteval poročila, zapisnike sej in preostale dokumente, ki jih obravnava Strokovni svet za izvrševanje kazenskih sankcij. Pooblaščenec tako v tem pritožbenem postopku ne more preko navedene zahteve obravnavati tudi vprašanj, ki se tičejo dodatnih informacij, ki jih je prosilec navedel oz. od organa zahteval v pritožbi z dne 10. 4. 2014 (tj. informacije o povrnitvi stroškov članom Strokovnega sveta). Te informacije tako niso predmet presoje tega postopka in Pooblaščenec o njih ni odločal.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja, torej ugotovitve, kateri dokumenti predstavljajo predmet zahteve prosilca, je Pooblaščenec dne 18. 6. 2014 organ pozval za dodatna pojasnila. Organ je navedel, da so predstavljali predmet presoje vsi v odločbi navedeni dokumenti, pri čemer Pooblaščenec ugotavlja, da organ v odločbi izrecno ni navedel nobenega dokumenta, o katerem je presojal, temveč je le povzel navedbe iz prosilčeve zahteve. Organ je Pooblaščencu v zvezi z zahtevo prosilca posredoval naslednje dokumente:
-    zapisnik seje Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 2. 2. 2011,
-    poročilo št. 1, z dne 18. 12. 2009,
-    poročilo o delu v ZPKZ Dob in na Generalni upravi za izvrševaje kazenskih sankcij, z dne 17. 12. 2009,
-    odzivno poročilo na ugotovitve članic sveta za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 11. 6. 2010,
-    poročilo št. Su 150001/2009-4 z dne 13. 1. 2010,
-    dopis Generalnega urada Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 12. 6. 2010 in
-    ugotovitve članov Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 4. 6. 2010.

Glede na vsebino zahteve prosilca, da se želi seznaniti s poročili, zapisniki sej in dokumenti Strokovnega sveta, Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenta:
-    odzivno poročilo na ugotovitve članic sveta za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 11. 6. 2010 in
-    dopis Generalnega urada Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 12. 6. 2010
ne predstavljata dokumentov, ki ju je zahteval prosilec, saj ne gre za dokumenta, ki bi ju ustvaril Strokovni svet za izvrševanje kazenskih sankcij, temveč gre za poročila ali dopise tretjih oseb. Predmet zahteve prosilca torej predstavljajo:
-    zapisnik seje Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 2. 2. 2011,
-    poročilo št. 1, z dne 18. 12. 2009,
-    poročilo o delu v ZPKZ Dob in na Generalni upravi za izvrševaje kazenskih sankcij, z dne 17. 12. 2009,
-    poročilo št. Su 150001/2009-4 z dne 13. 1. 2010 in
-    ugotovitve članov Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 4. 6. 2010.

Ker je bilo ugotovljeno, da dokumenti, ki jih prosilec zahteva, pri organu obstajajo v materializirani obliki, je Pooblaščenec nadalje preverjal, ali gre pri navedenih dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja, oziroma ali gre za informacije, ki predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa, kot so določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je v odločbi št. 090-114/2010/4 z dne 2. 7. 2010 že odločal o dostopu do dveh izmed zgoraj navedenih dokumentov, in sicer o dostopu do poročila št. 1, z dne 18. 12. 2009 in poročila o delu v ZPKZ Dob in na Generalni upravi za izvrševaje kazenskih sankcij, z dne 17. 12. 2009, in z odločbo delno ugodil pritožbi prosilca ter mu omogočil delni dostop do navedenih dokumentov.

Po vsebinskem pregledu zahtevane dokumentacije Pooblaščenec ugotavlja, da sklicevanje organa na izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni utemeljeno.

Skladno z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:
-    podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
-    razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

Prvi pogoj je v konkretnem primeru izpolnjen. Kot izhaja iz Sklepa o ustanovitvi Strokovnega sveta za izvrševanje kazenskih sankcij št. 012-34/2009 z dne 31. 8. 2009, je Svet strokovno usklajevalno in posvetovalno telo ministra za pravosodje, namenjeno izmenjavi ter pridobitvi stališč in mnenj glede programov in politik s področja izvrševanja kazenskih sankcij ter sprejemanju ustreznih stališč in usmeritev za njihovo pripravo. Navedeni nameni po naravi sodijo v sfero notranjega delovanja organa. Tudi po vsebinski plati so zahtevani dokumenti v obravnavni zadevi istovrstni primerom, ki se v teoriji navajajo kot podatki, sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem (to so npr. notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, mnenja, poročila, navodila, smernice, občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora in podobni interni dokumenti. Več o tem gl. Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, stran 139).

Vendar pa ugotovljeno dejstvo, da gre za poročila, sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem organa, ne zadostuje za uporabo izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oziroma podatki prestati še t.i. škodni test, se pravi, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije, nagne proti škodi. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi zaradi motenj pri delovanju nastala organu, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Poleg tega Pooblaščenec poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil.

Organ je dejstvo, da bi razkritje zahtevanih podatkov povzročilo motnje pri delovanju organa, utemeljeval z naslednjim:
-    dokumenti Strokovnega sveta sodijo v sfero notranjega razmišljanja organa, katerega prôstost in neobremenjenost bi bili ovirani, če bi bili dostopni javnosti. V takšnem primeru bi bile namreč resno ogrožene učinkovitost, kritičnost in inovativnost dela organa, v čigar pristojnosti je priprava predlogov za potrebne spremembe zakonodaje in podzakonskih predpisov na področju izvrševanja kazenskih sankcij;
-    razkritje zahtevanih podatkov bi vplivalo na svobodno izražanje vsakršnih mnenj članov Strokovnega sveta, saj ti upravičeno pričakujejo, da so njihova svobodno in odkrito izražena stališča namenjena rabi znotraj organa;
-    ker razkritje podatkov zahteva obsojenec, ki se nahaja v varnostno in tudi sicer zelo občutljivem okolju, po mnenju organa obstaja visoka verjetnost, da bi njihovo posredovanje povzročilo tudi motnje pri delovanju zavodov za prestajanje kazni zapora, ki so del organa. Odkrita in na neposreden način izražena stališča ter mnenja članov Strokovnega sveta je namreč nujno treba razumeti v luči namena, s katerim so bila oblikovana, saj bi se sicer lahko nekatera izmed njih uporabila pri stopnjevanju pritiskov na zaporsko osebje, kar bi vplivalo na izrazito poslabšanje odnosov in varnostne situacije znotraj zavodov, posledično pa tudi na zmanjšanje možnosti za uspešno resocializacijo zaprtih oseb.

Pooblaščenec je ob primerjavi vsebine zahtevanih poročil z argumenti organa ugotovil, da se ti ne skladajo. Dokumenti povzemajo stanje v različnih zavodih za prestajanje kazni zapora in predlagajo ukrepe za izboljšanje stanja, ki se nanašajo predvsem na prostorske in kadrovske zadeve. Dokumenti izpostavljajo, da je bilo na slabo stanje, kakršno je v zavodu še vedno, že leta nazaj opozorjeno v izsledkih več raziskav, ki so javno objavljene. Poleg tega so ocene stanja in predlogi za izboljšave v obeh poročilih v večjem delu izraženi na splošni in ne na konkretni ravni. Prav tako gre za poročila, ki so bila izdelana na podlagi ugotovitev, iz leta 2009 in 2010, torej so ugotovitve tudi časovno že relativno precej oddaljene. Ob upoštevanju vsega navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da na podlagi podatkov iz zapisnika, poročil in ugotovitev, ni realno pričakovati izvajanja pritiskov na zaporsko osebje, niti tega, da bi z razkritjem teh podatkov nastale druge motnje v delovanju, ki jih v odločbi sicer navaja organ. Pooblaščenec je ocenil dokumente z vidika možnosti, da bi razkritje njihove vsebine povzročilo motnje na vseh možnih ravneh (v zavodu, na Generalni upravi, v delovanju Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij in v delovanju organa kot celote), vendar v dokumentih ni našel nobenih dejstev, ki bi lahko resno zamajali delovanje organa na kateremkoli navedenem nivoju. Prav tako so vsi dokumenti dovolj jasni, da ni resne nevarnosti za njihovo napačno tolmačenje in razumevanje. Seveda pa lahko tudi v tem primeru dokumenti - informacije javnega značaja povzročijo različna mnenja in dileme v javnosti, vendar je pri tem treba upoštevati, da je namen ZDIJZ ravno zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, pri čemer si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu, državljani pa imajo v zvezi z delom državnih organov pravico oblikovati si svoje mnenje. Izjema iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ tako v obravnavanem primeru ni podana.

Vendar pa je bilo ob vsebinskem pregledu zahtevanih dokumentov ugotovljeno, da ti v določenem delu vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Skladno s prvo točko 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko v kateri je izražen, posameznik pa je po drugi točki istega člena določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek (fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa). Nekaj takih podatkov je v Poročilu št. 1 z dne 18. 12. 2009, ki ga je pripravila …, v Poročilu članic Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij … o ugotovitvah dne 6. 1. 2010 v ZPKZ Maribor, odprti oddelek Rogoza, opr. št. Su 150001/2009-4 z dne 13. 1. 2010 in v Ugotovitvah članov Sveta za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 4. 6. 2010. V navedenih dokumentih osebni podatki predstavljajo deloma osebne podatke avtorice poročila, deloma pa osebne podatke določenih ali določljivih posameznikov, na katere se nanaša vsebina poročila. Pooblaščenec je skladno s 7. členom ZDIJZ v povezavi s 3. točko prvega odstavka 6. člena istega zakona organu naložil, da varovane osebne podatke v navedenih dokumentih prekrije, in sicer v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalih dokumentih pa Pooblaščenec ni našel varovanih osebnih podatkov, zato je organu naložil, da te dokumente (zapisnik in poročilo) prosilcu posreduje v celoti.

Pooblaščenec torej zaključuje, da v obravnavanem primeru ne obstaja izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ. Ker je organ napačno uporabil materialno pravo, je Pooblaščenec delno ugodil pritožbi prosilca in odločbo organa, na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP, delno odpravil ter sam odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke, pa je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka