Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 22.10.2007
Naslov: Prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor
Številka: 0900-106/2007/18
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Datum: 22. 10. 2007
Številka: 0900-106/2007/18

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in  51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. in 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo in 105/06 – ZUS-1, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ... in ... (v nadaljevanju prosilca) zoper Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, Ljubljana, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


ODLOČBO
:
Pritožba prosilcev se kot neutemeljena zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilca sta dne 14. 05. 2007 na Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju ministrstvo) naslovila pisno zahtevo za pregled računa, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor plačalo Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani za izdelavo pisnega mnenja ter za pregled spisa o inšpekcijskem postopku št. 356B-245/99 iz Urada inšpektorata v Ljubljani. Prosilca navajata, da je inštitut pravno mnenje izdelal v decembru 2005 in zanj tudi prejel plačilo, zato prosita za pregled spisa.

V zvezi z zahtevo z dne 14. 05. 2007 sta prosilca na Pooblaščenca dne 15. 06. 2007 vložila pritožbo, ki jo je Pooblaščenec obravnaval kot pritožbo zoper molk organa. V njej prosilca med drugim navajata, da jima pooblaščena oseba za dostop do informacij javnega značaja na ministrstvu še vedno ni omogočila vpogleda v zahtevani spis in račun, koliko je bilo v decembru 2005 plačano za izdelavo izvedeniškega mnenja. Ker se mnenje nanaša na njuno zadevo, menita, da imata pravni interes in pravico vedeti, koliko je država plačala za predmetno mnenje. Prosilca obenem zatrjujeta, da jima predstojnica urada inšpektorata Bojana Pohar ne omogoči dostopa do informacij, tudi tistih, ki jih je Pooblaščenec že obravnaval v zadevi št. 020-41/2004/5 z dne 17. 09. 2004. Spis, ki je bil poslan s strani inšpektorata v Kopru na Vrhovno sodišče, sta si sicer ogledala, vendar v njem ni bilo dokazov, ki bi potrjevali laži, ki jih je Poharjeva poslala na odgovor na poslanska vprašanja v letu 2003. Po mnenju prosilcev je torej nesporno, da je lagala in ponaredila dokumenta in vpisala v spis laži, kar je nesporno kaznivo dejanje in bi upravni inšpektor moral ukrepati proti tem lažem, s katerimi je .... naklepno zavajala ministra Kopača in Državni zbor. Prosilca pri tem Pooblaščenca prosita, naj od Poharjeve zahteva dokaze iz spisa, ki ga vodi inšpektorat in iz katerih so razvidni odgovori na prvo in drugo poslansko vprašanje v letu 2003. Oba odgovora na poslanski vprašanji sta prosilca tudi priložila k vlogi na Pooblaščenca.

Pooblaščenec je od ministrstva dne 22. 06. 2007 prejel uradni zaznamek št. 090-32/2007/3, iz katerega izhaja, da je bil dne 22. 06. 2007 prosilcema omogočen vpogled v naročilo izdelave pravnega mnenja v zvezi s spisom inšpekcijskega postopka št. 356B-245/99, kakor je bilo to zahtevano v njuni vlogi dne 14. 05. 2007.

Prosilca sta dne 26. 06. 2007 na Pooblaščenca naslovila vlogo, v kateri pojasnjujeta, da sta dne 22. 06. 2007 sicer bila na ministrstvu in da jima je bil omogočen vpogled v dopis, s katerim je ministrstvo naročilo mnenje na inštitutu, da pa dokumenta nista smela kopirati in da jima do drugih dokumentov v spisu ni bil omogočen vpogled. Prosilca Pooblaščenca prosita, naj jima omogoči vpogled v pogodbo, iz katere izhaja tudi cena, vezana na naročilo za izdelavo pravnega mnenja v decembru 2005 ter pregled celotnega spisa dopisovanj in nasprotovanj Bojane Pohar, ki je sicer kar obsežen.

V zvezi s pritožbo prosilcev z dne 26. 06. 2007 je Pooblaščenec z dopisom št. 0900-106/2007/3 pozval ministrstvo, naj mu sporoči, zakaj prosilcema ni v celoti omogočilo vpogleda v zahtevani spis  št. 356B-245/99 ter jima omogočilo tudi vpogleda v račun, ki sta ga zahtevala v vlogi z dne 14. 05. 2007.

Ministrstvo je zadevo, z dopisom št. 090-38/2007/2 z dne 27. 06. 2007, odstopilo v reševanje organu, o čemer je  dne 28. 06. 2007 obvestilo Pooblaščenca ter mu pojasnilo tudi dosedanje aktivnosti v zvezi z zahtevo prosilcev.

Prosilca sta se dne 10. 09. 2007 osebno oglasila pri Pooblaščencu in na zapisnik izjavila, da v predmetni zadevi umikata pritožbo v delu, ki se nanaša na račun, ki ga je Inštitut za javno upravo izdal ministrstvu za pripravo mnenja, da pa vztrajata pri pritožbi, ki se nanaša na vpogled v dokumente v zahtevanem spisu. Prosilca sta pri tem pojasnila, da jima je bil dne 10. 09. 2007 pri organu omogočen vpogled v spis št. 356B-245/99 in 356-02-11-84/03. Uradna oseba organa je prosilcema tudi pojasnila, da po njenem vedenju v predmetni zadevi ne obstaja noben drug spis. Prosilca pa vztrajata, da želita dokumente oz. spis, ki ga vodi inšpektorat, ki ga Bojana Pohar omenja v odgovoru na drugo poslansko vprašanje z dne 24. 02. 2003, kjer je navedla, da so vse navedbe na prvo poslansko vprašanje resnične in da to izhaja iz spisa, ki ga vodi urad inšpektorata. Prosilca tako vztrajata pri pritožbi, in sicer iz razloga, ker menita, da jima organ ni omogočil seznanitve z dokumenti, ki sta jih zahtevala (to je dokumenti, iz katerih izhaja resničnost navedb iz odgovora organa na poslanska vprašanja iz leta 2003). Prosilca sta Pooblaščencu izročila tudi fotokopijo zapisnika o pregledu spisnih dokumentov št. 020-116/2004 z dne 10. 09. 2007, iz katerega izhaja, da sta prosilca dne 10. 09.2 007 pri organu vpogledala v dokumente v spisu pod opr. št. 356-01-1-84/2003 in spis 356B-245/99-PG ter popis obeh zadev, iz katerega sledi, v katere dokumente je organ prosilcema omogočil vpogled.

Prosilca sta obenem na Pooblaščenca dne 17. 09. 2007 naslovila vlogo, iz katere smiselno izhaja, da se pritožujeta, ker menita, da informacija, s katero ju je seznanil organ, ni informacija, ki sta jo zahtevala. V tej vlogi prosilca zatrjujeta, da ni nobene podlage za pet trditev, ki jih je ga. Bojana Pohar navedla v ponovnem odgovoru na poslansko vprašanje dne 24. 09. 2003, ko je potrdila, da so navedbe v odgovoru na poslansko vprašanje z dne 24. 02. 2003 točno povzete iz upravnega spisa, ki ga vodi inšpektorat. Prosilca pri tem pojasnjujeta, da sta pri organu trikrat pregledala spis in da v njem ni dokumentov, iz katerih bi izhajale navedbe ga. .... Zato prosilca prosita Pooblaščenca, naj doseže, da mu ga. ... pokaže spis, iz katerega so razvidne njene trditve. V spisu, ki jima ga je pokazal organ, so namreč predvsem nasprotne trditve z dokazi, kot je razveljavitev treh inšpektorjevih odločb, zapisnik upravne inšpektorice, dopis Varuha človekovih pravic, pravno mnenje Inštituta za javno upravo iz decembra 2005 in odgovor na pripombe IRSOP, ki v celoti potrjuje navedbe ga. ... kot nezakonite.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 21. 09. 2007, v prisotnosti ga. Katje Stražiščar, pooblaščene osebe za dostop do informacij javnega značaja, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.  

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
 
Na ogledu in camera je organ Pooblaščencu predložil na vpogled spis št. 356B-245/99 in št. 356-02-11-84/03, pri čemer je pojasnil, da razen dokumentov, ki se nahajajo v predmetnih dveh spisih, nima nobenega drugega inšpekcijskega spisa, v katerem bi se lahko nahajali dokumenti, ki jih zahtevata prosilca. Organ o zadevi vodi lasten spis, poleg tega pa je od Območne enote Koper v predmetni zadevi prejel vse dokumente, tako da tudi tam nimajo več nobenih dokumentov v zvezi s tem. Vsi dokumenti, s katerimi organ razpolaga, so bili prosilcema tudi posredovani na vpogled, drugih dokumentov pa organ nima. V zvezi s trditvami prosilcev, da iz predmetnih dveh spisov ne izhajajo navedbe, ki bi potrjevale navedbe v odgovoru na poslansko vprašanje z dne 24. 02. 2003, je organ pojasnil, da po njegovem mnenju iz teh dveh spisov izhajajo trditve, zapisane v tem odgovoru. Organ je prosilcu tudi pripravljen posredovati dokumente iz obeh spisov, ki dokazujejo trditve .... Gre za odgovore na pet vprašanj – trditev, ki jih prosilca navajata v dopisu Pooblaščencu z dne 17. 09. 2007. Organ se je tudi zavezal, da bo odgovore na ta vprašanja – trditve prosilcema posredoval najkasneje do petka, 28. 09. 2007, skupaj s fotokopijami listin iz spisa, iz katerih so te trditve razvidne.

Organ je Pooblaščencu dne 10. 10. 2007 v vednost posredoval odgovor, ki ga je poslal prosilcema dne 05. 10. 2007. V njem je organ odgovoril na pet vprašanj – trditev iz dopisa prosilcev z dne 17. 09. 2007, ter k vsakemu odgovoru posredoval tudi dokumente iz spisa 356B-245/99, iz katerih po njegovem mnenju izhajajo trditve iz odgovora na poslansko vprašanje z dne 24. 02. 2003.

Pooblaščenec je prosilca z dopisom št. 0900-106/2007/16 z dne 11. 10. 2007 pozval, naj se izjasnita, ali vztrajata pri pritožbi z dne 17. 09. 2007.

Prosilca sta dne 12. 10. 2007 Pooblaščencu posredovala odgovor, iz katerega smiselno izhaja, da vztrajata pri vloženi pritožbi. Iz njega namreč izhaja, da se prosilca ne strinjata z navedbami organa v dopisu z dne 05. 10. 2007 ter da po njunem mnenju tudi iz priloženih dokumentov ne izhajajo navedbe v odgovoru na poslanska vprašanja iz leta 2003.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je pritožbo prosilcev z dne 10. 09. 2007 obravnaval kot pritožbo po 4. odst. 25. čl. ZDIJZ, ki določa, da če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, lahko zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. Organ mora odločati o zahtevi iz prejšnjega stavka nemudoma, najkasneje pa v roku 3 delovnih dni.

Pooblaščenec je na ogledu in camera pritožbo prosilcev posredoval organu, ki je o njej odločil in prosilcema dne 05. 10. 2007 posredoval odgovor in dokumente iz spisa št. 356B-245/99-PG. Prosilca sta dne 12. 10. 2007 sporočila Pooblaščencu, da vztrajata pri pritožbi z dne 10. 09. 2007.

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).     

Organ je, na podlagi 21. čl. Zakona o državni upravi (Ur.l. RS, št. 52/2002, s spremembami in dopolnitvami) in 12. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Ur .l. RS, št. 58/2003, s spremembami in dopolnitvami) ustanovljen kot organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. Organ opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov in splošnih aktov, ki urejajo varstvo okolja in narave ter ekološki nadzor na državni meji, vodni režim, urejanje voda in gospodarjenje z njimi, raziskovanje in izkoriščanje vseh vrst mineralnih surovin, elektroenergetiko, termoenergetiko in racionalno porabo energije, urejanje prostora in naselij, graditev objektov in izvedbo gradbenih konstrukcij, izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte, stanovanjske zadeve in geodetske dejavnosti. Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ je zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje, saj sta prosilca zahtevala seznanitev z dokumenti, ki so nastali v okviru inšpekcijskega postopka, ki ga je vodil organ.

Pooblaščenec je obenem na ogledu in camera ugotovil, da je organ prosilcema omogočil seznanitev z vsemi informacijami javnega značaja, ki sta jih prosilca navedla v pritožbi z dne 10. 09. 2007. Prosilca sta namreč zahtevala vpogled v »dokumente oz. spis, ki ga vodi inšpektorat, ki ga .... omenja v odgovoru na drugo poslansko vprašanje z dne 24. 02. 2003, kjer je navedla, da so vse navedbe na prvo poslansko vprašanje resnične in da to izhaja iz spisa, ki ga vodi urad inšpektorata.« Organ je Pooblaščencu pojasnil, da je to spis št. 356B-245/99 in št. 356-02-11-84/03, pri čemer je pojasnil, da razen dokumentov, ki se nahajajo v predmetnih dveh spisih, nima nobenega drugega inšpekcijskega spisa, v katerem bi se lahko nahajali dokumenti, ki jih zahtevata prosilca.

Izhajajoč iz navedb prosilcev, naj Pooblaščenec ugotovi, da so navedbe organa neresnične in lažnive, Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je kot pritožbeni organ v zadevah dostopa do informacij javnega značaja upravičen odločati samo o dostopu do informacij javnega značaja, nima pa pristojnosti, da bi se spuščal v vsebino in v resničnost (oz. neresničnost) informacij, ki se nahajajo pri organu. Pooblaščenec namreč ni pristojen za vsebinski nadzor nad delom organa.

Informacijo javnega značaja obenem predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Pooblaščenec organu tako ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).  

Pooblaščenec je ugotovil, da v konkretnem primeru ni izpolnjen tretji kriterij za obstoj informacije javnega značaja, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da je organ prosilcema posredoval vse informacije javnega značaja, s katerimi v predmetni zadevi razpolaga. Druge informacije, iz katerih bi izhajala dejstva, ki jih zahtevata prosilca, pa ne obstajajo. Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima; prav tako ni potrebno, da bi dokument pridobil ponovno, ga obnovil ali na kakršni koli način nadomestil, če je v preteklosti z njim razpolagal.

Pooblaščenec je, po opravljenem preizkusu, izvedenem po 2. odst. 247. čl. ZUP, ki je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in kršitev ZDIJZ, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, saj je ugotovil, da je organ prosilcema v celoti omogočil seznanitev z zahtevano informacijo, ki sta jo prosilca navedla v zahtevi, zato je pritožba prosilcev neutemeljena.  

Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilca sprožita upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani,  Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:  
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka