Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.07.2020
Naslov: prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor
Številka: 090-95/2020
Kategorija: Kazenski postopek, Kršitev postopka, Javna naročila
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ v celoti zavrnil dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila: »Izbira koncesionarjev v postopku podelitve koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju Republike Slovenije«, ki se vodi po odprtem postopku, objavljenem na portalu javnih naročil pod št. JN007279/2018-B01 dne 18. 10. 2018, Sklop 4: Območje Savinje in Sklop 1: Območje zgornje Save, zaradi izjeme kazenskega ppostopka. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zatrjevana izjema ni podana, ker ni izpolnjen drugi pogoj, da bi razkritje zahtevanih informacij, škodovalo izvedbi konkretnega predkazenskega postopka. NPU, ki je v tem času odločal v predkazenskem postopku je namreč v svojem odgovoru zgolj navedel, da »nima zadržkov, da se pravni osebi….., zavrne dostop do informacije javnega značaja na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ«., kar pomeni, da je podal mnenje brez posebne obrazložitve, kot jo predvideva Uredba, poleg tega pa v svojem odgovoru niti ni zatrjeval obstoja škodnih posledic za izvedbo predkazenskega postopka, kar je pogoj za obstoj izjeme, zaradi česar škodne posledice za predkazenski postopek zaradi razkritja dokumentov niso v ničemer izkazane, zato izjema po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. Nadalje  je IP ugotovil, da držijo pritožbene navedbe prosilke, da je, upoštevajoč 35. člen ZJN-3, dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov, organ pa ni izkazal, da bi bila podana katera od slednjih izjem. Niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ob tem ni  bilo razvidno, o katerih posamičnih dokumentih je organ sploh odločal.  Pomanjkljiva obrazložitev, ki ostane zgolj na deklaratorni ravni in ne omogoča preizkusa, pa predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. tč. 2. odst. 237. člena ZUP, zaradi česar je IP pritožbi ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Pri tem se bo moral  organ primarno opredeliti do vprašanja, kateri konkretni dokumenti v okviru zahteve prosilke so predmet njegove presoje. Ker gre za dokumente v zvezi z javnim naročanjem, bo moral organ zlasti preizkusiti, ali gre za podatke, ki so javni po 35. členu ZJN-3 in ali gre za podatke o porabi javnih sredstev, ki so javni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-95/2020/2

Datum: 16.7.2020

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 11. 6. 2020, (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo z dne 5. 6. 2020, št. 090-101/2020/8, Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 11. 6. 2020 se ugodi in se odločba Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, z dne 5. 6. 2020, št. 090-101/2020/8, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je dne 24. 4. 2020 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ, da zahteva vpogled v celoten spis naročnika in ponudbeno dokumentacijo izbranega koncesionarja v zvezi z oddajo javnega naročila: »Izbira koncesionarjev v postopku podelitve koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju Republike Slovenije«, ki se vodi po odprtem postopku, objavljenem na portalu javnih naročil pod št. JN007279/2018-B01 dne 18. 10. 2018, Sklop 4: Območje Savinje in Sklop 1: Območje zgornje Save.

Prosilka je zahtevala vpogled v naslednjo dokumentacijo:

- celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega koncesionarja NIVO EKO d.o.o. - torej celotno oddano ponudbo v elektronski obliki;

- morebitne dopolnitve/spremembe/pojasnila ponudbe ter vso korespondenco med naročnikom in koncesionarjem v fazi oddajanja naročila;

- celoten naročnikov spis o vodenju predmetnega postopka javnega naročila (postopkovno dokumentacijo), vključno s korespondenco članov strokovne komisije naročnika v okviru vodenja postopka, ocenjevanjem ponudb, poročilo strokovne komisije o oceni ponudb ter vso ostalo dokumentacijo, vezano na predmetni postopek javnega naročanja.

Prosilka je zahtevala, da ji organ omogoči fotokopiranje in elektronski prepis (sken ali fotografiranje) ponudbe in ostale dokumentacije, v katero bo izveden vpogled, oziroma, da organ celotno dokumentacijo pošlje po elektronski poti.

 

O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 5. 6. 2020, št. 090-101/2020/8, s katero je zahtevo prosilke za vpogled v dokumentacijo o oddaji javnega naročila »»Izbira koncesionarjev v postopku podelitve koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju Republike Slovenije«, ki se vodi po odprtem postopku, objavljenem na portalu javnih naročil pod št. JN007279/2018-B01 dne 18. 10. 2018, Sklop 4: Območje Savinje in Sklop 1: Območje zgornje Save, zavrnil. Stroškov postopka ni bilo.

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilke in določbe ZDIJZ ter navedel, da po vpogledu v upravno zadevo št. 430 - 275/2018, pod katero je vodena dokumentacija, ki se nanaša na konkretno javno naročilo, ugotavlja, da je v zvezi s postopkom javnega naročila začet predkazenski postopek pred Nacionalnim preiskovalnim uradom (dalje NPU)  (št. zadeve 23007D3590268/K2005729/10000581) z dne 8. 5. 2020, na podlagi naznanila suma storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Organ je NPU z dopisom št. 090 - 101/2020/5 z dne 13. 5. 2020 prosil za podatek, kakšne škodne posledice bi lahko nastale z vpogledom v listine javnega naročila, ki so predmet preiskave in v čem ter v kakšni obliki bi bilo oteženo ali onemogočeno izvajanje dokazov v predkazenskem postopku ter na podlagi česa seznanjenost prosilke, glede posameznih dejstev, ne more prevladovati po uspešnem zaključku postopka. Dne 20. 5. 2020 je NPU z dopisom št. 2300/D3590268/K2005729/10011678 (5072771) z dne 15. 5. 2020 odgovoril, da nima zadržkov, da se pravni osebi……, zavrne dostop do informacije javnega značaja na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru gre za predkazenski postopek, ki je v fazi preiskave, ki ni javna. Razkritje dokumentov bi škodovalo izvedbi postopka in v tej fazi bi nastale škodne posledice za izvedbo postopka v obliki otežitve ali onemogočanja dokazovanja kazenske odgovornosti. V interesu javnosti je, da kazenski postopki, katerih predmet je ugotavljanje kazenske odgovornosti, potekajo učinkovito in uspešno in se zaključijo ter da se ugotovi kazenska odgovornost odgovornih oseb, če je ta podana. Pregon storilcev kaznivih dejanj je v javnem interesu in to je tudi pravica in dolžnost preiskovalnih organov glede kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Razkritje dokumentov, ki so povezani s takim postopkom, bi bilo v nasprotju z zakonitim interesom države, da zavaruje tiste podatke, so pomembni za uspešno odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj. Ob razkritju dokumentov bi lahko nastala nepopravljiva škoda izvedbi postopka, saj nekaterih dejanj, ki so nujna za izvedbo postopka pred NPU, ne bi bilo mogoče več izvesti. V interesu javnosti je, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi morebitnega kaznivega dejanja in da se ukrene vse potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz ter da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. V konkretnem primeru bo od tega odvisno ugotavljanje odgovornosti oseb, ki so sodelovale v postopku javnega naročila. Za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj je, da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega kazenskega postopka ali pregona v zvezi z njim in drugi, da bi razkritje podatka škodovalo izvedbi konkretnega postopka. Izvedba postopka kazenskega pregona zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe in druga dejanja tožilca po ZKP. V skladu z določbo 13. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16), ki določa, da če organ prejeme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Organ je z dopisom št. 090-101/2020/5 z dne 13. 5. 2020 NPU prosil za obrazloženo mnenje, vendar NPU konkretne obrazložitve ni podal, je pa v dopisu št. 2300/D3590268/K2005729/10011678 (5072771) z dne 15. 5. 2020 navedel, da nima zadržkov za zavrnitev zahteve prosilke. Glede na obstoječo prakso IP (npr. v zadevah št. 0902-3/2019, 090-79/2019, 090-34/2020, 090-68/2020. 090-193/2018 in še mnogih drugih), je organ zahtevo prosilca za vpogled v dokumentacijo javnega naročila zavrnil. Pri razlagi določb ZDIJZ in ZKP pri odločanju o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja je zakonodajalec v kazenskem postopku določil javnost le za glavno obravnavo. Predkazenski postopek in vse druge faze kazenskega postopka javnosti niso dostopne. Zgodnejše faze kazenskega postopka so namenjene temu, da državni tožilec odloči, ali bo odstopil od pregona, ali pa ga bo nadaljeval. V dokumentih, v katere želi vpogledati prosilka, je večje število listin, ki so označene kot poslovna skrivnost in pa tudi nekaj varovanih osebnih podatkov. Tudi ob prekritju varovanih osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti bi v primeru delnega dostopa do dokumentov lahko prišlo do razkritja varovanih osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti in z vpogledom ali posredovanjem takih listin bi se prepoznalo Ijudi in poslovne skrivnosti, kar pa bi vplivalo na kazenski postopek zlasti glede ugotavljanja dejstev, ključnih za odločitev o stvari sami. Ker je zadeva v fazi predkazenskega postopka zaradi potreb kazenskega pregona, ker postopek ni javen in ker pri izvedbi preiskovalnih dejanj lahko po ZKP sodelujejo le stranke, ostale osebe pa če izkažejo pravni interes, bi dostop do dokumentov in vpogled v dokumente, ki se nanašajo na javno naročilo, vplival na ugotavljanje dejstev, pomembnih za kazenski postopek in pa tudi na objektivno in verodostojno izpoved prič, v nadaljnjih fazah postopka, če bo do njega prišlo. Namen 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotoviti nemoteno izvedbo kazenskega pregona. Z vpogledom v dokumente, ki se nanašajo na postopek javnega naročila, bi lahko bilo okrnjeno načelo materialne resnice, z razkritjem dokumentov pa bi lahko nastala tudi nepopravljiva škoda, saj bi lahko prišlo do tega, da določenih dejanj po ZKP ne bi bilo mogoče več opraviti, ali pa ne bi več odražala dejanskega stanja, kajti vpogled v dokumente zadeve iz javnega naročila bi lahko razkril zaključke pred koncem dokaznega postopka po ZKP. Zato bo v konkretnem primeru šele po pravnomočnosti postopka pred NPU mogoče ugotoviti, ali so dokumenti, v katere želi vpogledati prosilka, pomembni v kazenski zadevi. Ker je o informaciji javnega značaja iz drugega odstavka 4. a člena ZDIJZ mogoče govoriti le, če obstaja javni interes, je tukajšnji organ presojal, ali je javni interes za razkritje močnejši od izjeme varstva kazenskega postopka. Razkritje dokumentov je sicer izjemoma mogoče ob ugotovljenem prevladujočem interesu javnosti, to je, ko se informacija nanaša na širši krog Ijudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, ki ima lahko oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti (predlog novele ZDIJZ-C). Ključno je, da se v interesu javnosti ugotovijo morebitne kršitve in da pristojni organi nemoteno vodijo postopke po ZKP. Uspešen pregon je mogoč le z nerazkrivanjem dokumentov. Interes javnosti pa ni tako močan, da bi lahko upravičil poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov, poslovne skrivnosti in do pravice nepristranskosti sojenja, če bo do njega prišlo, saj ne gre za takšne podatke, ki bi jih bilo treba razkriti zaradi ogrožanja življenja in zdravja Ijudi in javne varnosti. Tako tudi Upravno sodišče v zadevah 192/2010, IU 54/2017. Glede na navedeno je organ ugotovil, da javni interes nad pravico dostopa do informacij javnega značaja in varstvom kazenskega postopka ne prevlada nad interesom, da se dokumenti zavarujejo zaradi vodenja predkazenskega postopka, zaradi katerega je informacija zavarovana kot izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato je zahtevo prosilke zavrnil.

 

Zoper navedeno odločbo je prosilka pri organu vložil pritožbo z dne 11. 6. 2020, v kateri je navedla, da organ zahtevo zavrača z izključnim namenom onemogočanja uveljavljanja pravnega varstva v zvezi z izdano odločitvijo o izbiri koncesionarja in da ščiti sicer javno vsebino ponudbe izbranega ponudnika, ker dvomi v dopustnost le-te. Prosilka meni, da je odločitev organa nezakonita. Ob tem je navedla, da je že januarja 2020 na organ poslala pisno zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika za sklop 4 - Območje Savinje. Poslan je bil del zahtevane dokumentacije, nikoli pa ponudba izbranega ponudnika, ki jo je izrecno zahtevala. Po večkratnih pozivih je organ pojasnil, da ponudbe ne more posredovati, ker je ponudbena dokumentacija na Državni revizijski komisiji, ki je odločala o zahtevku prosilke za revizijo v zvezi z odločitvijo, izdano za sklop 1 - Območje zgornje Save. Prosilka je počakala do odločitve Državne revizijske komisije in po izdani odločitvi zahtevala vpogled v ponudbo izbranega ponudnika za sklopa 1 in 4, na podlagi 35. člena ZJN-3, ki določa, da so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Torej ta dokumentacija je absolutno javna. Prosilka verjame, da ponudba izbranega ponudnika ne vsebuje nobenih poslovnih skrivnosti v smislu določil Zakona o poslovni skrivnosti, prav tako pa ne nobenih tajnih podatkov, mogoče samo manjši obseg osebnih podatkov, ki pa bi jih organ lahko prikril. Prosilka meni, da zahtevana dokumentacija ne izpolnjuje pogojev poslovne skrivnosti po ZPosS in opozarja na javnost podatkov po drugem odstavku 35. čl. ZJN-3. Po navedbah prosilke je organ v razpisni dokumentaciji določil več različnih meril, cena je bila samo ena od meril, zato je v vsakem primeru javna praktično vsa ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika, razen osebnih podatkov. Glede zavrnitve organa zaradi predkazenskega postopka pred NPU je prosilka navedla, da je bil postopek začet na podlagi njene kazenske ovadbe zoper neznanega storilca, ki je izdal vsebino njene ponudbene dokumentacije konkurentu, podane Specializiranemu državnemu tožilstvu. Organ se sklicuje na izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z navedenim prosilka meni, da nobena izmed naštetih zakonskih predpostavk za izjemo v navedenem primeru ni podana. Razkritje vsebine ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika v nobenem primeru ne more škodovati izvedbi konkretnega kazenskega postopka, niti hipotetično si ne more predstavljati, kako bi razkritje takšnih podatkov škodovalo izvedbi kazenskega postopka. Vendar tudi, če bi to res lahko škodovalo izvedbi postopka, pa nikakor ni mogoče ugotoviti, da je izpolnjena prva predpostavka, to je, da je bil podatek (ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika) pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega kazenskega postopka ali pregona v zvezi z njim. To bi bilo mogoče trditi samo v primeru, da je organ postopek javnega naročila vodil izključno z namenom, da se pridobi ponudbena dokumentacija z namenom kazenskega pregona ponudnikov. Prosilka predlaga, da IP ugotovi nezakonitost odločbe in naloži organu razkritje informacij javnega značaja, kot so bile zahtevane v zahtevku z dne 24. 4. 2020. Predlaga, da IP sam pridobi navedene podatke in jih posreduje prosilki.

 

Organ je z dopisom št. 090-101/2020/12 z dne 15. 6. 2020 ugotovil, da je pritožba prosilke pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi in jo je s prilogami odstopil v reševanje IP.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in da sodi v njegovo delovno področje, saj se nanaša na dokumente iz javnega naročila v zvezi z izbiro koncesionarjev v postopku podelitve koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju Republike Slovenije. Sporno pa je vprašanje, ali je glede zahtevanih informacij podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ.

 

ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Eden izmed pogojev za to izjemo je torej, da je podatek bodisi sestavljen zaradi kazenskega pregona ali pa pridobljen zaradi kazenskega pregona, ki je še v teku.

 

Prosilka v pritožbi oporeka obstoju navedene predpostavke, z utemeljitvijo, da gre za dokumente, ki so bili sestavljeni zaradi izvedbe konkretnega javnega naročila, ne pa zaradi konkretnega kazenskega postopka ali pregona v zvezi z njim. Navedeno načeloma sicer drži, vendar pa je treba po stališču Upravnega sodišča, v sodbi z opr. št. IU 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018, pri ugotavljanju navedene predpostavke oz. pogoja razlikovati, da sta sestava dokumenta in pridobitev dokumenta dva različna pojma. Stališče sodišča je, da tudi, če je bila zahtevana informacija najprej sestavljena, pozneje, po njeni sestavi, pa s strani NPU pridobljena zaradi potrebe predkazenskega postopka, je od pridobitve dalje izpolnjen eden od pogojev za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno je treba tudi v konkretnem primeru ugotoviti, da je prvi pogoj zatrjevane izjeme izpolnjen, saj ni dvoma, da NPU vodi predkazenski postopek, ki je še v teku, za potrebe katerega je NPU organ zaprosil, da mu posreduje vso dokumentacijo za javno naročilo št. JN007279/201.

 

Za obstoj navedene izjeme pa mora biti izpolnjen tudi drugi pogoj, da bi razkritje zahtevanih informacij, škodovalo izvedbi tega predkazenskega postopka. IP ugotavlja, da je organ pravilno, v skladu s 13. členom Uredbe, zaprosil za obrazloženo mnenje NPU, ki je v tem času odločal v postopku, saj je razumljivo, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka v prvi vrsti verodostojno oceni organ, ki ta postopek (trenutno) vodi. Pri tem mora ta organ v okviru izvedbe škodnega testa izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, v zvezi z izvedbo konkretnega (pred)kazenskega postopka. Ogrozitev mora vsakokrat biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se torej v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami.

 

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in spisa zadeve, je NPU v svojem odgovoru zgolj navedel, da »nima zadržkov, da se pravni osebi….., zavrne dostop do informacije javnega značaja na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ«. IP ugotavlja, da je NPU podal mnenje brez posebne obrazložitve, kot jo predvideva Uredba, poleg tega pa v svojem odgovoru niti ni zatrjeval obstoja škodnih posledic za izvedbo predkazenskega postopka, kar je pogoj za obstoj izjeme, zaradi česar škodne posledice za predkazenski postopek zaradi razkritja dokumentov niso v ničemer izkazane, zato izjema po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. Škodne posledice za izvedbo predkazenskega postoka, ki bi lahko nastale z razkritjem zahtevanih informacij, je sicer želel prikazati organ sam, vendar IP navedbam organa ne more slediti, saj organ tega predkazenskega postopka ne vodi, zato takšna ocena ne more biti obravnavana kot »strokovna« in konkretizirana. Poleg tega pa niti ni mogoče pričakovati, da bi imel organ takšna znanja, izkušnje ter podatke, da bi lahko dal verodostojno strokovno mnenje o škodljivih učinkih razkritja zahtevanih informacij za konkretni predkazenski postopek, ki ga vodi NPU. Res je, da ima IP načeloma v pritožbenem postopku malo manevrskega prostora za drugačno odločitev kot je podana v mnenju, vendar slednje velja le v primerih, ko gre za obrazloženo strokovno mnenje. Takšna je tudi sodna praksa. Upravno sodišče je v sodbi z opr. št. IU 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018 navedlo, da bi lahko prvostopenjski in drugostopenjski organ zavrnila tako strokovno oceno le, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. Po oceni IP pa v konkretnem primeru obstajajo utemeljeni razlogi za zavrnitev strokovne ocene, saj je NPU odgovora nedvomno ni podal na način, da bi bilo mogoče preizkusiti razloge za zavrnitev dostopa (kljub dodatnemu pozivu s strani organa), zato se IP na navedeno mnenje ne more opreti niti mu slediti, organ pa s svojim splošnim in hipotetičnim zatrjevanjem obstoja škode takšnega mnenja ne more nadomestiti. Sklicevanje organa na sodbo z opr. št. IU 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018, z namenom potrditve njegovega stališča, pa je po oceni IP napačno. Stališča sodišča v navedeni sodbi namreč ni mogoče prenesti na obravnavani primer, saj je pravna situacija v konkretnem primeru bistveno drugačna od tiste, na katero se je oprlo sodišče v omenjeni sodbi, prav zaradi dejstva, da NPU v obravnavanem primeru ni zatrjeval in izkazal, da bi razkritje zahtevanih dokumentov škodovalo predkazenskemu postopku, med tem ko je v zadevi, na katerem temelji stališče sodišča, NPU podal obrazloženo strokovno mnenje z oceno škode, ki mu je sodišče sledilo v celoti.

 

IP tako ugotavlja, da izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede zahtevanih dokumentov ni podana, kar pomeni, da so bili na prvi stopnji zmotno presojeni dokazi in da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja.

 

Nadalje IP ugotavlja, da držijo pritožbene navedbe prosilke, da je, upoštevajoč 35. člen ZJN-3, dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov, organ pa ni izkazal, da bi bila podana katera od slednjih izjem.

 

Niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ob tem ni razvidno, o katerih posamičnih dokumentih je organ sploh odločal. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo namreč ugotovil, da je zahtevana dokumentacija izbranega koncesionarja NIVO EKO d.o.o. sestavljena iz več dokumentov, poleg tega je predmet zahteve tudi celotna korespondenco med naročnikom in koncesionarjem v fazi oddajanja naročila in celoten naročnikov spis o vodenju predmetnega postopka javnega naročila (postopkovna dokumentacija, vključno s korespondenco članov strokovne komisije naročnika v okviru vodenja postopka, ocenjevanjem ponudb, poročilo strokovne komisije o oceni ponudb ter vsa ostala dokumentacija, vezana na predmetni postopek javnega naročanja), do katerih se organ v izpodbijani odločbi ni izrekel.

 

Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, saj iz nje ni razvidno, da bi organ, glede na vsebino posameznih dokumentov, opravil konkretno presojo z vidika vprašanja, ali in v katerih delih te dokumentacije se nahajajo podatki, ki predstavljajo določeno zakonsko izjemo iz prvega dostavka 6. člena ZDIJZ. Iz obrazložitve izpodbijane torej ni razvidno, na katera dejstva in izvedene dokaze je organ oprl svojo odločitev in kakšen ugotovitveni postopek ga je pripeljal do zaključka, da je treba zahtevo prosilke v celoti zavrniti.

 

Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. V skladu z 214. čl. ZUP mora vsebina obrazložitve upravne odločbe vsebovati:

1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;

2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;

3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;

4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;

5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in

6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

Ker obrazložitev izpodbijane odločbe zgoraj navedenemu ne ustreza, IP ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva. Pomanjkljiva obrazložitev, ki ostane zgolj na deklaratorni ravni in ne omogoča preizkusa, pa predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. tč. 2. odst. 237. člena ZUP.

 

Glede na določbo 1. odst. 251. čl. ZUP drugostopenjski organ v primeru, ko ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti, bodisi sam ali po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa glede na 3. odst. istega člena organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Nedvomno bo v konkretnem primeru hitreje in bolj ekonomično pomanjkljivosti odpravil organ prve stopnje, zato je IP, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje.

 

V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti celovit ugotovitveni postopek, v katerem se bo moral primarno opredeliti do vprašanja, kateri konkretni dokumenti v okviru zahteve prosilke so predmet njegove presoje. Pri tem se mora organ opredeliti do vsakega posameznega dokumenta in v izrek in obrazložitev odločbe natančno navesti, o katerih konkretnih dokumentih je odločal. Glede na to, da iz predloženega spisa zadeve ne izhaja, da bi organ v postopek izdaje izpodbijane odločbe pritegnil tretje osebe, na pravice in obveznosti katerih bi lahko vplivala njegova odločitev v zadevi, mora organ v ponovljenem postopku, upoštevaje 43. in 44. člen ZUP, v postopek pritegniti morebitne stranske udeležence (npr. izbranega koncesionarja NIVO EKO d.o.o., čigar ponudbena dokumentacija in korespondenca z organom je predmet zahteve prosilke) in mu dati možnost, da se udeleži postopka in da se opredeli glede vprašanja, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja oz. da uveljavlja obstoj katere izmed zakonskih izjem. Ko bo organ prejel morebitne odgovore zainteresiranih tretjih oseb, bo presojal morebitne zakonske izjeme iz prvega dostavka 6. člena in 5. a člena ZDIJZ, zaradi katerih lahko dostop prosilcu zavrne. V zvezi s posamezno izjemo mora organ v ponovljenem postopku konkretno navesti, v katerem delu zahtevanih dokumentov podatki predstavljajo izjemo in ali je možen delni dostop. Prav tako se mora organ opredeliti glede vprašanja, ali gre za podatke, ki so javni po 35. členu ZJN-3 in ali gre za podatke o porabi javnih sredstev, ki so javni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP v zvezi s tem opozarja na ustaljeno prakso IP (npr. odločba IP št. 090-306/2017 z dne 28. 2. 2018, št. 090-157/2017/ z dne 2. 8. 2017, št. 090-69/2017 z dne 19. 4. 2017…) in prakso Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča RS, št. IV U 4/2017-11 z dne 11. 4. 2018, št. IU 1911/2012-30 z dne 2 12. 2013 in št. IU 1613/2009-32 z dne 28. 4. 2010).

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka, ker je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka