Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.07.2015
Naslov: prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor
Številka: 090-108/2015
Kategorija: Okoljski podatki, Osebni podatek, Poslovna skrivnost
Status: Odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval poročilo o okoljskem skrbnem pregledu Cinkarne Celje. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da Cinkarna Celje k posredovanju poročila ni podala soglasja. Cinkarna Celje je v pritožbenem postopku navedla, da zahtevani dokumenti predstavljajo njeno poslovno skrivnost. Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da soglasje stranskega udeleženca ni pogoj za posredovanje informacije javnosti po ZDIJZ. Prav tako je ugotovil, da zahtevana dokumentacija v celoti predstavlja podatke glede emisij v okolje in podatke o obremenitvi okolja, ti podatki pa so na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ javni, ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa. Tudi 13. člen Zakona o varstvu okolja določa, da so okoljski podatki javni, podatki, ki so po zakonu javni, pa se ne morejo določiti za poslovno skrivnost. Ker je v širšem javnem interesu, da se javnosti predstavi pregledno in odprto poročilo, je IP pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil posredovanje zahtevanega poročila s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-108/2015/11
Datum: 14. 7. 2015

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 3. 2015, zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-47/2015/2 z dne 24. 2. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 17. 3. 2015 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 090-47/2015/2 z dne 24. 2. 2015 delno odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati elektronski zapis (CD) z dokumentom:
(a) Final Phase II Environmental Site Assessment of the Cinkarna Metalurško-kemična industrija Sites in Celje and Mozirje, v katerem je dolžan na strani 2/113 prekriti imena, priimke in podpise,
in z dokumentom:
(b) Figures and Appendices Phase II Environmental Site Assessment of the Cinkarna Metalurško-kemična industrija Sites in Celje and Mozirje, v katerem je dolžan:
- na strani 121/357 prekriti imena, priimke, nazive, naslove, elektronske naslove, podpise, telefonske in faks številke,
- na strani 302/357 prekriti imena, priimke, nazive, naslove, elektronske naslove, podpise, telefonske in faks številke,
- na strani 333/357 prekriti imena, priimke, elektronske naslove, telefonske in faks številke.

2. V delu, v katerem mora organ prekriti osebne podatke v skladu s 1. točko izreka te odločbe, se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je na organ dne 18. 11. 2014  naslovil zahtevo, v kateri je navedel, da je poljska družba Environ, pri okoljskem skrbnem pregledu Cinkarne Celje ugotovila, da ima »znaten vpliv na okolje in ljudi«, zato prosi, da mu organ nemudoma posreduje omenjeno poročilo, ki ga je organu posredovala uprava Cinkarne Celje. Organ je z opisom št. 35401-79/2008-MOP z dne 19. 12. 2014 prosilcu odgovoril, da je bil dokument s strani Cinkarne Celje pripravljen za namen prodaje podjetja in je pripravljen skladno s smernicami za pripravo izhodiščnega poročila, ki izhaja iz Direktive 2010/75/EU oziroma IED Direktive. Dokument je zaupne narave. Podjetje Cinkarna Celje se je odločilo, da je vpogled dokumenta možen le na sedežu podjetja. Organ je poročilo prejel za namene upravnih postopkov dne 15. 12. 2014, poročilo je zelo obsežno in je v angleškem jeziku. Prosilec je dne 6. 1. 2015 organu posredoval dodatni dopis, v katerem je navedel, da so v skladu z Aarhuško konvencijo vsi dokumenti, ki vsebujejo podatke o ogrožanju okolja in zdravja ljudi javno dostopni dokumenti, ki jih mora posredovati državni organ, ki jih poseduje, na zahtevo posameznika ali organizirane civilne družbe. Glede na to, da je poljska družba Environ, pri okoljskem skrbnem pregledu Cinkarne Celje ugotovila, da ima znaten vpliv na okolje in ljudi, je prosilčeva skrb za zdravje in okolje izrazito utemeljena in je potrebno okoliško prebivalstvo, ki je izpostavljeno temu ogrožanju okolja in zdravja ljudi, seznaniti z vsemi dejstvi. Ker je jezik komuniciranja v Sloveniji slovenščina in je slovenščina tudi uradni jezik komuniciranja v Evropski uniji, prosilec navaja, da mu mora organ dokument posredovati v slovenskem jeziku.

Organ je z odločbo št. 090-47/2015/2 z dne 24. 2. 2015 zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da 110. člen Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS. št. 39/2006, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-1) določa, da so državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb dolžni vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. Organi in organizacije iz prvega odstavka tega člena lahko okoljski podatek, pridobljen na prostovoljni osnovi in brez pravne obveznosti, posredujejo javnosti le ob pisnem soglasju osebe, ki je podatek dala. V konkretnem primeru je prosilec prosil za posredovanje poročila poljske družbe Environ, izdelanega za potrebe naročnika Cinkarne Celje, in ne za potrebe organa. Organ je sicer res prejel poročilo dne 11. 12. 2014 s strani Cinkarne Celje, vendar na prostovoljni osnovi in brez pravne obveznosti. Organ ugotavlja, da dokument izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja, saj gre za informacijo, ki izbira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, ki ga je organ pridobil od drugih oseb. Ker pa organ v zvezi z navedeno zahtevo ni prejel pisnega soglasja Cinkarne Celje, kar kot pogoj za posredovanje te informacij javnosti določa peti odstavek 110. člena ZVO-1, je bilo potrebno zahtevo zavrniti. Cinkarna Celje je namreč, na podlagi zahteve za soglasje, organ obvestila, da z navedenim posredovanjem v smislu ZDIJZ ne soglaša, da pa lahko vsi prosilci in vsa zainteresirana javnost, po uporabi enakih meril, vpogledajo v popolno poročilo na sedežu družbe.

Prosilec je zoper odločbo organa dne 17. 3. 2015 podal pritožbo, v kateri je predlagal, da pritožbeni organ izdano odločbo razveljavi in ugodi predlogu predlagatelja za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec je navedel, da je organ ugotovil, da zahtevani dokument predstavlja informacijo javnega značaja, vendar je v konkretnem primeru sporno posredovanje takšne informacije brez soglasja osebe, ki je organu to informacijo posredovala, kot naj bi to izhajalo iz petega odstavka 110. člena ZVO-1. Prosilec je v nadaljevanju navedel, da se poročilo nanaša na emisije v okolje, odpadke in nevarne snovi. Ti podatki so v skladu z 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ absolutno javni. Ti podatki so absolutno javni tudi glede na Aarhuško konvencijo, ki v 4. členu določa obveznost informiranja javnosti in tudi siceršnjo javnost tovrstnih informacij, v 5. členu pa tudi dolžnost organa, da zbira tovrstne informacije. Prosilec je v pritožbi navedel, da je uporaba petega odstavka 110. člena ZVO-1 možna le v primerih, ko gre za podatke, ki jih organ ne bi bil dolžan zahtevati oziroma zbirati tudi po uradni dolžnosti v okviru svojih del in nalog. Tako ZVO-1 med drugim v 110.b-e členu določa obveznost organa, da zbira podatke in obveznost povzročitelja, da posreduje vse podatke, vezane na nastale in preteče okoljske škode. Tako se oseba, na katero se ti podatki nanašajo, ne more uspešno sklicevati na to, da naj bi podatke poslala prostovoljno, saj je to njena zakonska dolžnost. Tudi sicer gre za podatke iz delovnega področja organa, saj bi bil v skladu z ZVO-1 organ te podatke dolžan in upravičen zahtevati, vsaj za potrebe nadzora emisij, kontrole ravnanja z odpadki, okoljskih škod, okoljskega in varnostnega poročila in ponovnega postopka presoje vplivov na okolje, pa tudi iz drugih razlogov. Jasna dolžnost organa je, da razišče in preveri okoljske nevarnosti takšnega obsega, ki vplivajo na življenje, zdravje in premoženje okoliškega prebivalstva. Prosilec je v zaključku pritožbe še navedel, da tudi sicer javni interes prebivalstva na širšem Celjskem območju pretehta nad interesom organa in povzročitelja škode, da ne posredujeta podatkov. V nedvomno močnem interesu prebivalstva je, da se točno seznani z vsemi dejavniki, ki bi lahko pomenili vpliv na njihovo življenje, zdravje in kvaliteto bivanja. Glede na javno dostopne podatke in informacije to poročilo namreč vsebuje podatke o izrazito prekomernem onesnaženju daleč onkraj dovoljenih vrednosti, ki bi lahko imeli vsaj potencialen, verjetno pa tudi dejanski vpliv tako na kvaliteto življenja kot tudi na zdravje in premoženje okoliškega prebivalstva. Prav tako so te informacije pomembne zaradi ugotovitve, ali je kmetovanje na prizadetem območju nevarno za zdravje in življenje oseb. Hkrati pa gre za minimalen poseg v pravice povzročitelja škode, saj ta sam izjavlja, da je to isto poročilo na voljo javnosti tudi na njegovem sedežu. Navedeno pomeni, da se strinja, da je ta podatek javen, zato ne more pravo veljavno nasprotovati razkritju v smislu 110. člena ZVOP-1.

Organ je z dopisom št. 090-47/2015/5 z dne 9. 4. 2015 pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP. Odstopu je priložil pojasnilo oz. stališče organa do posameznih pritožbenih navedb prosilca. Iz pojasnil z dne 3. 4. 2015 izhaja, da je Cinkarna Celje upravljavka naprave, za katero je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje. Upravljavec naprave ima na podlagi veljavnih predpisov in na podlagi veljavnega dovoljenja dolžnost zagotavljati obratovalni monitoring in o rezultatih monitoringa poročati organu. Ti podatki se v skladu z določbami drugega odstavka 110. člena ZVO-1 štejejo za okoljske podatke, ki so ne glede na določbe o izjemah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javni. Organ je prejel dokument v angleškem jeziku z naslovom Phase II Enviornmental Site Assessment of the Cinkarna Metalurško-kemična industrija Sites in Celje and Mozirje. Ta dokument je bil po navedbah pristojnih oseb Cinkarne Celje pripravljen za namene prodaje podjetja. Veljavna zakonodaja s področja varstva okolja ne vsebuje zahteve, po kateri bi moral upravljavec naprave izdelati in organu posredovati dokument z obliko in vsebino, kot je navedeni dokument. To pomeni, da ne gre za podatke, ki bi jih organ moral zbirati po uradni dolžnosti in v okviru svojih nalog. Prejeti dokument ni izdelan na podlagi ZVO-1 in je v angleškem jeziku, kar pomeni, da ne gre za dokument, ki bi ga moral upravljavec naprave izdelati in poslati ministrstvu, ministrstvo pa ga ni dolžno ali upravičeno zahtevati. Po mnenju organa dokumenta tudi ni mogoče šteti za izpolnitev obveznosti v primeru nastanka okoljske škode, kot to določa 110.b člen ZVO-1. Glede navedb prosilca, da je poročilo v javnem interesu prebivalstva in kmetov, organ pojasnjuje, da je dokument dostopen javnosti na sedežu podjetja. Po podatkih, ki jih je posredovalo podjetje, pa do 3. 4. 2015 niso zabeležili nobene zahteve za vpogled v dokument, razen dveh ogledov predstavnikov Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

IP je po skrbem pregledu zadeve ugotovil, da je organ z zahtevo prosilca sicer seznanil Cinkarno Celje, in jo zaprosil za soglasje na podlagi petega odstavka 110. člena ZVO-1, ni pa organ Cinkarne Celje v postopek pozval kot stranske udeleženke, prav tako ji ni vročil odločbe v konkretni zadevi in pritožbe prosilca. IP je zato, z dopisom št. 090-108/2015/7 z dne 26. 6. 2015, Cinkarno Celje d. d. pozval, da prijavi stransko udeležbo v postopku ter poda pisno izjavo, zlasti glede tega, ali zahtevana dokumentacija predstavlja katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Cinkarna Celje d. d. (v nadaljevanju stranska udeleženka) je v dopisu št. VODP-35/015 z dne 1. 7. 2015 navedla, da prijavlja stransko udeležbo v postopku. Pojasnila je, da je za potrebe prodajnega postopka naročila skrbni okoljski pregled podjetja, ki ga je opravila družba Environ Poland Sp., z. o. o. Z družbo je sklenjen pisni dogovor o nerazkrivanju in zaupnosti podatkov v zvezi s pripravo skrbnega okoljskega pregleda. Končno poročilo o skrbnem okoljskem pregledu faza II, predstavlja obsežen in strokovno zahteven dokument z oznako poslovne skrivnosti. Kot tak predstavlja izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe). Zaradi obsežnosti in zahtevnosti podatkov, bi bili lahko ti v širši javnosti narobe razumljeni, oz. interpretirani, s čimer bi stranski udeleženki lahko nastala ogromna poslovna škoda. Dejstvo je, da bi se lahko posamezni podatki vzeli iz konteksta in se namerno ali nenamerno narobe interpretirali. Pri tem se stranska udeleženka sklicuje na pretekle negativne izkušnje s Civilnimi iniciativami Celja in napačno prezentacijo podatkov v zvezi s kadmijem, ki se je omenjal v povezavi s sedanjo proizvodnjo, čeprav dokazano ni prisoten. Prav tako se je omenjalo talij v količinah, ki zastruplja ljudi, kar se je izkazalo za povsem napačno. Nadalje se je navajalo prašenje titanove sadre, kot dokaz za to pa rdeče usedline na različnih mestih v okolici. Kljub temu, da je študija Nacionalnega laboratorija za biologijo potrdila, da ne gre za titanovo sadro, pač pa neškodljive alge, ki s stransko udeleženko nimajo nobene povezave, se nasprotne trditve Civilnih iniciativ še vedno pojavljajo v medijih. Tovrstni primeri zelo negativno vplivajo na podjetje in povzročajo poslovno škodo, v smislu možnosti neutemeljenih odškodninskih tožb, zniževanja cene delnice družbe, slabše prodaje, kakor tudi splošnega poslovnega ugleda. Iz tega razloga stranska udeleženka meni, da poročilo o skrbnem okoljskem pregledu kot celota ne more biti prosto dostopna informacija javnega značaja. Da bi se zagotovila ustrezna seznanitev s podatki za vse deležnike pod enakimi pogoji, je stranska udeleženka povzetek poročila o okoljskem skrbem pregledu javno objavila na portalu SEO-net in na spletnih straneh družbe dne 5. 12. 2014. Povzetek vsebuje bistvene ugotovitve in priporočila, ki izvirajo iz opravljenega pregleda in so za javnost pomembni, oz. zadostijo javnemu interesu prebivalstva. Popolno poročilo in več informacij je stranska udeleženka zagotovila ob predhodni najavi na sedežu družbe. Po potrebi je zagotovila tudi ustrezno strokovno interpretacijo podatkov, ni pa bilo dopuščeno kopiranje dokumenta. Kljub dani možnosti se pritožnik le-te ni poslužil in si na sedežu družbe ni ogledal poročila, oz. se podrobneje seznanil s podatki, ki bi ga zanimali. Za ustrezno ravnanje s podatki, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost pa stransko udeleženko zavezuje tudi notranji predpis – Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti in osebnih podatkov Ta med drugim določa, da se tovrstne podatke lahko posreduje samo s podpisom izjave prevzemnika, da je seznanjen, da so podatki poslovna skrivnost ter navedbi, kateri podatki in za kakšne namene se posredujejo. Glede na navedeno stranska udeleženka tudi ni podala pisnega soglasja organu, ki ga kot pogoj za posredovanje informacije javnosti določa peti odstavek 110. člena ZVO-1.

IP je z dopisom št. 090-108/2015/9 z dne 3. 7. 2015 prosilca pozval, da sporoči, na kakšen način se želi seznaniti z dokumentacijo, saj organ v postopku na prvi stopnji tega ni storil. Prosilec je z dopisom z dne 6. 7. 2015 sporočil, da se z vsebino zahtevane informacije želi seznaniti v elektronskem zapisu, lahko pa tudi v obliki fotokopije, po možnosti na način, ki bo povzročil čim manj stroškov.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa, saj je to potrdil tudi organ v izpodbijani odločbi, v kateri je navedel, da dokument predstavlja informacijo javnega značaja, organ pa je prav tako navedel, da je dokument prejel zaradi izvedbe svojih upravnih postopkov (dopis št. 35401-79/2008-MOP z dne 19. 12. 2014). Prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da se ti nahajajo v materializirani obliki. IP je ugotovil, da organ razpolaga z elektronskim nosilcem, na katerem sta dva dokumenta, ki predstavljata zahtevano poročilo, in sicer:
- dokument z naslovom Final Phase II Environmental Site Assessment of the Cinkarna Metalurško-kemična industrija Sites in Celje and Mozirje in
- dokument z naslovom Figures and Appendices Phase II Environmental Site Assessment of the Cinkarna Metalurško-kemična industrija Sites in Celje and Mozirje (v nadaljevanju Poročilo o okoljskem skrbnem pregledu oz. poročilo).

V nadaljevanju se je zato IP spustil v obravnavanje vprašanja, ali zahtevana dokumenta vsebujeta katero izmed izjem, ki jih določa prvi odstavek 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Stranska udeleženka se je v pritožbi sklicevala na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravi, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ glede definicije poslovne skrivnosti napotuje na Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), ki v prvem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na določilo prvega odstavka, pa se po določilu drugega odstavka 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t.i. objektivni kriterij). Tretji odstavek 39. člena ZGD-1 izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

ZGD-1 torej loči dva kriterija glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko za poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. V konkretnem primeru stranska udeleženka sicer zatrjuje, da obstaja sklep o varovanju poslovne skrivnosti, vendar le-tega svojemu dopisu ni priložila.

Podatki, ki niso označeni kot zaupni po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, lahko uživajo varstvo le ob predpostavkah iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določanje poslovne skrivnosti. V tem primeru ni potrebno, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. To pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu pripadniku podjetja (družbeniki, delavci, člani organov) in tudi drugim osebam jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost ni poskrbela družba s pisnim sklepom, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto, ne le in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati.
IP v pritožbenem postopku ni ugotavljal, ali zahtevana dokumentacija prestane škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1 (po objektivnem kriteriju), prav tako od organa ni zahteval predložitve sklepa o varovanju poslovne skrivnosti, kot ga določa prvi odstavek 39. člena ZGD-1 (po subjektivnem kriteriju), saj je po proučitvi zahtevane dokumentacije ugotovil, da ta predstavlja poročilo o skrbnem okoljskem pregledu stranske udeleženke in poročilo o okoljskih vplivih, narejen z namenom, da se preveri sanje onesnaženosti tal in podtalnice na zemljišču, s katerim stranska udeleženka upravlja.

Na tem mestu IP opozarja na 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa) dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Takšna ureditev je bila vnesena v ZDIJZ kot posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ kot absolutna. Aarhuška konvencija določa, da je treba izjeme razlagati omejevalno ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. Aarhuška konvencija je rezultat mednarodno vse bolj razširjenega prepričanja, da morajo biti od vseh informacij javnega značaja javnosti najbolj dostopne prav okoljske informacije, saj so te ključnega pomena za trajnostni razvoj in učinkovito sodelovanje javnosti pri upravljanju z okoljem.  Določilom Aarhuške konvencije sledi tudi ZVO-1, ki med temeljnimi načeli določa načelo sodelovanja in načelo javnosti. Prvo načelo je opredeljeno v 6. členu ZVO-1, ki določa, da država in občina pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov in splošnih pravnih aktov, ki se nanašajo na varstvo okolja, omogočata sodelovanje povzročiteljev obremenitve, izvajalk ali izvajalcev javnih služb varstva okolja in drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti varstva okolja, in javnosti. Država zagotavlja sodelovanje in solidarnost pri reševanju globalnih in meddržavnih vprašanj varstva okolja, zlasti s sklepanjem meddržavnih pogodb, sodelovanjem z drugimi državami v zvezi s plani, programi in posegi v okolje s čezmejnim vplivom, z obveščanjem drugih držav o okoljskih nesrečah in mednarodno izmenjavo okoljskih podatkov. Načelo javnost pa izhaja iz 13. člena ZVO-1, ki določa, da so okoljski podatki javni. Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja, skladno z ZVO-1. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih, ki se nanašajo na plane, programe in posege v okolje v drugih državah, ki bi lahko vplivali na okolje v Republiki Sloveniji, skladno z ZVO-1. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih izdajanja konkretnih pravnih aktov, ki se nanašajo na posege v okolje, skladno z ZVO-1. Dostop do okoljskih podatkov ureja prvi odstavek 110. člena ZVO-1, na podlagi katerega morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-1 torej jasno napotuje na Aarhuško konvencijo in ZDIJZ. 110. člen ZVO-1 v tretjem odstavku določa, da so, ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, javni. Navedena določba ZVO-1 in druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, ki kot absolutna dejstva, zaradi katerih mora organ ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ, prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, če gre za podatke, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena ZVO-1, podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.  Pri tem je treba poudariti, da je ZDIJZ z določbo druge alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno. IP na tem mestu opozarja tudi na tretji odstavek 39. člena ZGD-1, ki izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Upoštevaje vse navedeno je prosilcu treba zagotoviti dostop do Poročila o okoljskem skrbnem pregledu, če se ugotovi, da zahtevani dokument vsebuje podatke, ki morajo biti na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ javnosti dostopni ne glede na morebitni obstoj izjem iz prvega odstavka tega člena. Iz dokumentacije izhaja, da zahtevano poročilo vsebuje stanje onesnaženosti tal in podtalnice na zemljišču, s katerim upravlja stranska udeleženka, rezultate laboratorijske analize zbranih vzorcev tal in podtalnice ter predlagane izboljševale ukrepe.
Upoštevaje definicije pojmov iz 3. člena ZVO-1 IP ugotavlja, da so podatki, ki se nahajajo v zahtevanem poročilu podatki, ki se nanašajo na obremenitev okolja, saj obremenitev okolja predstavlja vsak poseg ali posledica posega v okolje, ki je izključno ali hkrati povzročila ali povzroča onesnaževanje okolja, tveganje za okolje, okoljsko škodo ali rabo naravne dobrine (6. točka 3. člena ZVO-1). Prav tako so podatki, ki se nahajajo v zahtevanem poročilu, podatki o odpadkih, tj. o snoveh in predmetih, ki jih imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči (5. točka 3. člena ZVO-1).

Po preučitvi vseh navedenih pravnih podlag in pregledu vsebine zahtevanega dokumenta IP ugotavlja, da se vsebina zahtevane dokumentacije nanaša analize vzorcev onesnaženosti tal in podtalnice, te vrste podatkov pa, na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne morejo biti izvzete iz prostega dostopa, kar pomeni, da mora biti poročilo tudi iz tega vidika prosto dostopna informacija javnega značaja.

Na podlagi navedenega se IP tudi ni podrobneje ni spuščal v presojo, ali informacije, za katere je bilo v tem postopku ugotovljeno, da predstavljajo informacije javnega značaja, izpolnjujejo zakonske pogoje, po katerih bi lahko bile opredeljene kot poslovna skrivnost, kot je navajala stranska udeleženka. Popolnoma jasno je namreč, da gre za podatke, ki se nanašajo na obremenitev okolja, emisije v okolje in na nevarne snovi v obratu, glede teh pa ne velja nobena izmed izjem od prostega dostopa, ki so naštete v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, torej tudi izjema poslovne skrivnosti v konkretnem primeru ne pride v poštev.

Na tem mestu IP še pojasnjuje, da je bilo postopanje organa, pri pridobivanju soglasja stranske udeleženke, v postopku dostopa do informacij javnega značaja neustrezno, saj pridobitev soglasja stranskega udeleženca v postopku po ZDIJZ ni potrebno. ZDIJZ predstavlja v konkretnem primeru lex specialis, kar pomeni, da je dolžan organ v postopku obravnave zahteve po ZDIJZ podjetje pozvati v postopek kot stranskega udeleženca in dokument presojati glede na izjeme, kot jih opredeljuje ZDIJZ in ne na podlagi postopka, kot ga določa ZVO-1. ZDIJZ kot informacijo javnega značaja opredeljuje vsako informacijo, ki jo je organ pridobil v okviru svojega delovnega področja, ne glede na to, ali je dokument pridobil prostovoljno ali zaradi zakonske obveznosti subjekta, ki je dokument posredoval. ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja načina pridobitve dokumenta ne omejuje, zato določbe ZVO-1 v delu, ki se nanašajo na dokumente, pridobljene na »prostovoljni osnovi«, v postopku po ZDIJZ niso relevantne. Ob ugotovitvi obstoja dokumenta, ki ga je organ pridobil znotraj svojega delovnega področja, kar je potrdil tudi organ sam v svoji odločbi, bi moral organ ugotavljati le še obstoj morebitnih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ne da bi od stranske udeleženke pridobival soglasje za posredovanje zahtevanega dokumenta. Napačno je tudi stališče stranske udeleženke, da je njeno soglasje pogoj za posredovanje informacije javnosti tudi po ZDIJZ. Enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v svoji odločbi št. I U 1915/2011-14 z dne 13. 3. 2013, saj za posredovanje zahtevane dokumentacije Ministrstvu za gospodarstvo ni bilo potrebno pridobivati soglasja TEŠ.

IP tudi ne more spregledati dejstva, da je stranska udeleženka pokazala pripravljenost, da se kdorkoli iz zainteresirane javnosti seznani z vsebino zahtevanega poročila v celoti, kar pomeni, da ima ob predhodni najavi, do dokumenta že sedaj pravico dostopati vsakdo. Skrb stranske udeleženke, da si bo javnost podatke morebiti interpretirala napačno, je seveda razumljiva, vendar slednje ne pomeni, da javnost do take (četudi potencialno napačne) interpretacije, nima pravice. Dejstvo je, da javnost o vsebini poročila špekulira že sedaj in da špekulacije, ki nimajo osnove v preverjenih argumentih, prav tako škodijo ugledu stranske udeleženke in ji lahko povzročijo poslovno škodo. Obremenitev okolja z nevarnimi snovmi je tematika, ki ne zadeva samo trenutne generacije, temveč tudi vse prihodnje generacije, ki bodo živele na tem območju. V širšem javnem interesu je torej, da se javnosti predstavi pregledno in odprto poročilo, saj podatki, vsebovani v navedenem poročilu in način, kako bodo vključeni akterji navedeno stanje sanirali, predstavlja tako tematiko, razumevanje katere je pomembno za širšo javnost, kot tudi tematiko, pri kateri je javnost dolžna bdeti nad odločitvami pristojnih organov z vso skrbnostjo. IP tudi poudarja, da nejasne informacije, špekulacije v javnosti, pojav različnih stališč in mnenj, katerih kredibilnost je po naravi stvari zelo različna, škodi transparentnosti in pravilnemu razumevanju področja, ki zadeva vse. S tem, ko se javnosti onemogoči seznanitev z zahtevanimi informacijami, se namreč onemogoči celovita javna razprava o upravljanju z okoljem. Pomembno je torej, da organi, ki vodijo državo, razkrijejo dokumente, ki so informacija javnega značaja in dajo javnosti možnost, da kritično opazuje in nadzoruje dogajanje v državi, ki bo še leta vplivalo na položaj ljudi na prizadetem območju. Z zapiranjem informacij in pogojevanju dostopa do informacij, ni mogoče pričakovati zaupanja javnosti in civilnih iniciativ, da so predstavljeni podatki ustrezni ter da se država in ostali subjekti lotevajo reševanja odkritih napak ustrezno. Zgolj s transparentnostjo in vključitvijo zainteresirane in širše javnosti ter z zaupanjem v kritično presojo javnosti, je mogoče vzbuditi vtis, da je glavnim subjektom mogoče zaupati ter da bodo glede na ugotovljene vplive na okolje sprejeli ustrezne korake v smeri reševanje trenutne okoljske problematike. Javnost ima pravico izvedeti, v kakšnem okolju živi in kako le-to vpliva na njeno življenje, zdravje in premoženje in vsakdo si je upravičen ustvariti svoje mnenje o tem, četudi laično in brez ustrezne strokovne interpretacije.

IP ugotavlja tudi, da organ razpolaga s poročilom v angleški obliki in ga je v taki obliki tudi dolžan posredovati prosilcu. Navedba prosilca, da je organ dolžan poročilo prevesti v slovenščino, je v tem primeru neutemeljena. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga (poročilo prevedeno v slovenski jezik).

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ oz. da je podana izjema varovanih osebnih podatkov.

V dokumentu Final Phase II Environmental Site Assessment of the Cinkarna Metalurško-kemična industrija Sites in Celje and Mozirje se namreč nahajajo imena, priimki in podpisi fizičnih oseb, v dokumentu Figures and Appendices Phase II Environmental Site Assessment of the Cinkarna Metalurško-kemična industrija Sites in Celje and Mozirje pa imena, priimki, nazivi, naslovi, elektronski naslovi, podpisi, telefonske in faks številke fizičnih oseb. Za navedene podatke ne obstaja zakonska podlaga, ki bi dopuščala njihovo razkritje, zaradi česar jih je treba, pred posredovanjem prosilcu, ustrezno anonimizirati.

Sklepno

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Kot izhaja iz prvega odstavka 252. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, če ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno v zadevi, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, odpravi odločbo prve stopnje in sam reši zadevo. Zato je v konkretnem primeru IP delno odpravil odločbo organa in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe.

V delu, v katerem mora organ prekriti osebne podatke, navedene v 1. točki izreka te odločbe, pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.




Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,   
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka