Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 02.06.2010
Naslov: Prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor
Številka: 090-96/2010/5
Kategorija: Kršitev postopka, Ali gre za inf. javnega značaja?, Osebni podatek
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


Številka: 090-96/2010                                               
Datum: 3. 6. 2010

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07  – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 5. 2010, dopolnjeni dne 14. 5. 2010, zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-14/2010-2, z dne 6. 4. 2010, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Izpodbijana odločba 090-14/2010-2, z dne 6. 4. 2010 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je na organ dne 17. 2. 2009 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval fotokopije vse dokumentacije v zvezi z inšpekcijskim postopkom, ki ga je organ izvedel na podlagi prijave prosilca pri podjetju Terca d.o.o., Šentrupert 124, Šentrupert.

Na zahtevek je dne 25. 2. 2010 organ prosilcu odgovoril, vendar mu ni posredoval zahtevane dokumentacije niti o tem ni izdal zavrnilne odločbe.

Prosilec je zato dne 23. 3. 2010 vložil pritožbo pri Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju: Pooblaščenec) zaradi molka organa. Pooblaščenec je dne 29. 3. 2010 organ pozval, da v roku 5 dni sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno, oz. da v tem roku odloči o zahtevi prosilca in o tem obvesti Pooblaščenca.

Organ je dne 6. 4. 2010 izdal odločbo št. 090-14/2010-2, s katero je prosilcu delno ugodil in mu posredoval kopije naslednjih dokumentov:
1.    potrdilo Upravne enote Laško z dne 7. 1. 1998
2.    sklep Upravne enote Laško z dne 29. 9. 2005
3.    zapisnik o inšpekcijskem ogledu z dne 5. 10. 2005
4.    uradni zaznamek z dne 14. 10. 2005, da se odločba o prekršku ne bo izdala

Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da so v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) osebni podatki v zgoraj navedenih dokumentih prekriti. Navedel pa je tudi, da se v inšpekcijskem spisu nahajajo dokumenti, ki niso informacije javnega značaja po ZDIJZ, zato se zahteva prosilca po posredovanju fotokopij teh dokumentov zavrne. Prav tako pa se zavrne njegova zahteva po odločbi oz. sklepu o zavrnitvi njegove vloge z dne 9. 6. 2005, ker ta ne obstaja.

Prosilec se je na zgoraj navedeno odločbo dne 3. 5. 2010 pritožil in v pritožbi navedel, da vztraja pri zahtevi po celotni dokumentaciji v zadevi njegove prijave zoper podjetje Terca d.o.o., vključno z njegovo vlogo z dne 9. 6. 2005 in odgovorom nanjo ter plačilnim nalogom, ki je omenjen v dopisu z dne 17. 2. 2010. Hkrati pa je prosilec zavrnil argumentacijo organa, da se osebni podatki prekrijejo zaradi določb ZVOP-1, saj gre za dokumente, ki se nanašajo nanj kot prijavitelja oz. udeleženca v postopku. Prosilec pa je v pritožbi tudi navedel, da se organ ni opredelil do njegove zahteve z dne 25. 10. 2007, v kateri je zahteval vpogled v dokumentacijo, ki jo je organ pridobil s strani podjetja Terca d.o.o. v zvezi s prijavo, ki jo je slednje dne 29. 3. 2005 vložilo pri organu zoper prosilca.

Organ je dne 14. 5. 2010 pritožbo odstopil v reševanje Pooblaščencu, pri čemer je navedel, da zahteve prosilca z dne 25. 10. 2007 nikoli ni prejel. Organ ob odstopu pritožbe ni priložil celotne dokumentacije v zvezi z zadevo, zato ga je Pooblaščenec dne 20. 5. 2010 pozval, naj mu posreduje celotno dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec, pa mu vpogled vanjo s predmetno odločbo ni bil omogočen.

Dne 27. 5. 2010 je Pooblaščenec od organa prejel inšpekcijske spise št. 06132-79/2005 (Terca d.o.o. – prekršek upravnika), št. 356-02-367/2005 (………….. – prekršek), št. 06132-127/2005 (………….. – zahtevek za ugotavljanje zakonitosti registracije upravnika) in št. 06132-496/2008 (………….. – revizija inšpekcijskih ukrepov in izrečenih ukrepov).

Prav tako je organ Pooblaščencu dne 21. 5. 2010 posredoval dopolnitev pritožbe prosilca z dne 14. 5. 2010, v kateri prosilec navaja, da zavrača argumentacijo organa glede dolžnosti varovanja tajnosti vira prijave, saj je prijavitelj ravno prosilec. Prosilec je v dopolnitvi pritožbe še navedel, da je zahteval dokumente, ki jih je podjetje Terca d.o.o. preložilo organu v dokaz za to, da je ob registraciji pri Upravni enoti Laško sestavilo pogodbo o upravljanju samo s seboj. Pojasnil je še, da dokumenti, ki mu jih je posredoval organ, niso bili dokumenti, ki jih je zahteval, saj je prejel sklep Upravne enote Laško z dne 29. 9. 2005 o kotlovnici, ki z registracijo upravnika z dne 4. 12. 1997 ni nikakor povezano. Posredovani zapisnik o ogledu pa je nečitljiv, zato je le delno uporaben. Prav tako je prosilec zavrnil navedbo organa, da njegove zahteve z dne 25. 10. 2007 ni v inšpekcijskem spisu in je v dokaz ponovno posredoval fotokopijo navedene zahteve. Organ pa je ob posredovanju dopolnitve pritožbe prosilca Pooblaščencu tudi sporočil, da je prosilcu naknadno (po prejemu dopolnitve pritožbe) posredoval še kopijo plačilnega naloga z dne 9. 6. 2005, ki ga je prosilec zahteval.

Pritožba prosilca je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zahtevo zavrnil, ne da bi se pri tem konkretno in posamično opredelil do dokumentov, ki naj bi bili predmet njegove presoje. Prosilec je namreč zahteval vpogled v vse spise in v vso dokumentacijo v spisih v zvezi z inšpekcijskim postopkom, ki ga je organ izvedel na podlagi prijave prosilca pri podjetju Terca d.o.o. Organ pa je v obrazložitvi odločbe glede zavrnitve dostopa oz. posredovanja fotokopij zahtevane dokumentacije zgolj pavšalno navedel, da se vpogled v dokumente iz inšpekcijskega spisa zavrne, ker ne gre za informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Pri tem pa organ ni navedel niti kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje, niti ni konkretno navedel razlogov za njegovo odločitev o tem, da ne gre za informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Posledično takšne odločbe ni mogoče preizkusiti. Enako tudi ni mogoče preizkusiti odločbe organa v delu, ki se nanaša na dokumente, katerih fotokopije je organ sicer posredoval prosilcu, vendar pa je v njih prekril določene podatke s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov. Iz izreka izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, v katerem delu so dokumenti prekriti (npr. kateri dokument, ali le del dokumenta, katera vrstica, katera točka ipd.).

Hkrati pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ upošteval določbe 44. člena ZUP, po katerem mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. V povezavi z načelom zaslišanja strank (9. čl. ZUP) je namreč v postopek potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Organ tako očitno ni omogočil udeležbe v postopku podjetju Terca d.o.o.

Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato treba odpraviti. Ker organ ni ravnal v skladu s 44. členom ZUP, je storil tudi bistveno kršitev pravil postopka po 2. točki 2. odstavka 237. člena ZUP. Kršil pa je tudi načelo varstva pravic strank  in varstvo javnih koristi (1. odstavku 7. člena ZUP) ter načelo zaslišanja strank (1. in 2. odstavku 9. člena ZUP).

Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Zato je obrazložitev obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih, že od leta 1977 po Resoluciji Sveta Evrope o zaščiti posameznikov napram aktom upravnih oblasti (Resolution No. 77 (31) on the Protection of the Individual in Relation to the Acts of Administrative Authorities), in danes po splošnih načelih upravnega prava, kot jih redno uveljavlja Sodišče ES. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. čl.).

V skladu z 214. čl. ZUP mora tako vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;
3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

Pooblaščenec je zaradi omenjenih kršitev pravil postopka, ki so bistvene, saj so vplivale na pravilnost odločitve, izpodbijano odločbo odpravil in vrnil zadevo organu v ponovni postopek, v katerem bo organ pri ponovnem odločanju moral upoštevati 214. čl. ZUP, ki opredeljuje obrazložitev odločbe in 44. člen ZUP, ki mu nalaga dolžnost skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Pri tem mora organ tudi paziti, da bo izrek odločbe v skladu z njeno obrazložitvijo.

Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijana odločba ne da preizkusiti, zlasti zaradi neutemeljene obrazložitve, ki je ostala zgolj na deklaratorni ravni, pa tudi zaradi odsotnosti strank, katerih poslovna skrivnost se varuje, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje.

V ponovljenem postopku je organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje, torej konkretno za vsak posamezen dokument v vsakem od spisov, nato pa natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevanih informacij ne gre za informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ in iz česa to izhaja (torej, katera od predpostavk za obstoj informacije javnega značaja po ZDIJZ ni izpolnjena). Prav tako mora organ v delu, ki se nanaša na delni vpogled v zahtevano dokumentacijo, natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere izjeme iz 6. člena ZDIJZ.

Organ pa je v skladu z določbami 7., 9. in 44. čl. ZUP dolžan v ugotovitveni postopek pozvati tudi stranske udeležence, torej vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku, da se glede navedenega izjasnijo oziroma opredelijo.

Šele na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe mora biti namreč jasno naveden dokument, ki je predmet presoje in v katerem delu se prekrije, zbriše informacije, ki predstavljajo izjemo od dostopa po ZDIJZ (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo z dne 6. 4. 2010, št. 090-14/2010-2, v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti  najpozneje  v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.



Postopek vodila:                                
Maja Lubarda,                                
svetovalka pooblaščenca                            

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar,
pooblaščenka