Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.08.2020
Naslov: prosilec - Ministrstvo za obrambo
Številka: 090-98/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Poslovna skrivnost
Status: Odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokument, iz katerega je razvidna stroškovna porazdelitev zakupa oglaševalskega prostora, ki izhaja iz točno določenega javnega naročila. Organ je zahtevo zavrnil, ker dokument ne obstaja. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da iz ponudbe, pridobljene v odprtem postopku oddaje javnega naročila, izhaja tako popis razpisanih del in cene kot tudi, koliko denarja v komunikacijski strategiji namenjeno posameznemu mediju (spletno mesto, televizijski kanal, radijski kanal, časopis) za promocijo oglasov ministrstva za obrambo. IP je pritožbi ugodil, čeprav je izbrani ponudnik zatrjeval obstoj izjeme poslovne skrivnosti. Javnost zahtevanih podatkov določa tako Zakon o javnem naročanju kot ZDIJZ.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-98/2020/11

Datum: 6. 8. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 2. 6. 2020, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-45/2020-2 z dne 28. 5. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 2. 6. 2020 se ugodi in se odločba Ministrstva za obrambo, št. 090-45/2020-2 z dne 28. 5. 2020, odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati elektronsko kopijo dokumentov izbranega ponudnika v zvezi z javnim naročilom MORS 294/2019-ODP, celovita strategija priprave in izvajanja promocije in oglaševanja Slovenske vojske, vojaške službe in vojaškega poklica ter pridobivanje kadrov za Slovensko vojsko, in sicer:
  • predračun enostavni s specifikacijo cene, na način, da bo iz njega razvidno besedilo za 1. fazo skupaj s prilogo k 1. fazi;
  • stran 141 Osnutka strategije priprave in izvajanja promocije in oglaševanja Slovenske vojske, vojaške službe in vojaškega poklica ter pridobivanje kadrov za Slovensko vojsko, točka 8. 6 Media plan.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 21. 5. 2020 od organa zahteval posredovanje dokumenta, iz katerega bo razvidna stroškovna porazdelitev zakupa oglaševalskega prostora, ki izhaja iz javnega naročila, št. JN006958/2019. Zanimalo ga je, koliko denarja sta oglaševalska agencija in organ v komunikacijski strategiji namenila posameznemu mediju (spletno mesto, televizijski kanal, radijski kanal, časopis) za promocijo oglasov ministrstva za obrambo. Dokument je želel prejeti v elektronski obliki.

 

Organ je z odločbo, št. 090-45/2020-2 z dne 28. 5. 2020, zahtevo zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga. Kot je zapisal, v smislu pozitivne opredelitve informacije javnega značaja, ki poleg vsebinske sestavine zahteva še materializirano obliko in razpolaganje z informacijo, ZDIJZ določa, da je informacija javnega značaja tista, ki se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Organ je ugotovil, da z zaprošenim dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki. Ker tako niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, je zahtevo prosilca zavrnil.

 

Prosilec je 2. 6. 2020 zoper odločbo organa, št. 090-45/2020-2 z dne 28. 5. 2020 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo, ker je zavrnitev smatral za neutemeljeno. Za to mnenje je navedel naslednje razloge. Organ je 19. 2. 2020 po izvedenem javnem naročilu, št. JN006958/2019, z oglaševalsko agencijo sklenil pogodbo z nazivom »Celovita strategija priprave in izvajanja promocije in oglaševanja SV, vojaške službe in vojaškega poklica ter pridobivanje kadrov za SV«. V dokumentu z naslovom Okvirni sporazum med drugim piše, da mora izvajalec javnega naročila v prvi fazi pripraviti dolgoročno komunikacijsko strategijo, v tretji fazi pa izvesti medijsko kampanjo. Kot je še določeno, mora biti prva faza izvedena najkasneje v tridesetih dneh po podpisu okvirnega sporazuma, tretja faza pa najkasneje sto dvajset dni po podpisu okvirnega sporazuma. Prosilec je navedel, da seznam medijev, kjer bo oglaševalska agencija zakupila oglasni prostor za prikazovanje oglasov z vsebinami ministrstva za obrambo, razume kot del dolgoročne komunikacijske strategije oz. del medijske kampanje in da bi moral ta dokument vsekakor obstajati na ministrstvu za obrambo kot del dokumentacije javnega naročila. V prepričanju, da bi zahtevani seznam medijev moral obstajati, ga utrjujejo tudi navedbe v razpisni dokumentaciji 430-330/2019-2 (priloga 3), kjer je moč zaslediti zahtevo o celovitem načrtu izvedbe kampanje (komunikacijske, oglaševalske, promocijske), vključno s časovnico, obsegom, izvajalci, promocijskim materialom in predlaganimi dogodki. Prosilec je zatrjeval, da je za pridobitev zahtevanega dokumenta podan tudi javni interes, saj je za financiranje oglaševalske kampanje ministrstva za obrambo namenjenih 1,2 milijona evrov. Javnost ima pravico vedeti, katere medije oz. spletna mesta bo ministrstvo za obrambo s tem denarjem podprlo prek zakupnih pogodb oglasnega prostora.

 

Organ po prejemu pritožbe svoje odločitve ni spremenil, zato jo je z dopisom, št. 090-45/2020-4 z dne 19. 6. 2020, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je 6. 7. 2020 organ pozval, naj v pritožbenem postopku predloži izbrano ponudbo ponudnika PRISTOP družba za komunikacijski management d.o.o., Trubarjeva cesta 79, 1000 Ljubljana (vodilni partner), ki je predložil skupno ponudbo z dne 14. 11. 2019 v odprtem postopku oddaje javnega naročila MORS 294/2019-ODP, za celovito strategijo priprave in izvajanja promocije in oglaševanja Slovenske vojske, vojaške službe in vojaškega poklica ter pridobivanje kadrov za Slovensko vojsko. Zahtevano dokumentacijo je IP prejel 13. 7. 2020.

 

IP je 20. 7. 2020 na podlagi 143. člena v povezavi s prvim odstavkom 254. člena ZUP s postopkom seznanil tudi izbranega ponudnika PRISTOP družba za komunikacijski management, d.o.o., in družbo pozval, naj se, če ima interes, v postopek vključi kot stranski udeleženec. V postopek pozvani subjekt je 27. 7. 2020 prijavil stransko udeležbo v tem pritožbenem postopku, pri čemer je zatrjeval, da kot poslovno skrivnost opredeljuje cenovno politiko podjetja ter vse podatke, ki so bili v fazi javnega naročila, št. 006958/2019, po odprtem postopku MORS 294/2019-ODP, oddani v okviru razpisne dokumentacije ter posredovani Ministrstvu za obrambo ter iz katerih so razvidne cene in vsi drugi pogoji medijskega zakupa ter cenovna politika družbe. Dopisu je priložil tudi sklep o poslovni skrivnosti z dne 24. 7. 2020.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Iz pritožbenih navedb izhaja, da prosilec dvomi v navedbe organa, da zahtevane informacije ne obstajajo. Tako je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ v času izdaje izpodbijane odločbe razpolagal z dokumentom, iz katerega je razvidna stroškovna porazdelitev zakupa oglaševalskega prostora, ki izhaja iz javnega naročila 006958/2019 (v nadaljnjem besedilu zahtevani dokument).

 

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

 

Iz navedenih določb izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer (1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, (2) organ mora z njo razpolagati in (3) nahajati se mora v materializirani obliki. Ker ZDIJZ zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki, je IP na podlagi pritožbenih navedb organ pozval, da mu posreduje dokumentacijo, ki je bila od PRISTOP družba za komunikacijski manegment d.o.o. pridobljena v odprtem postopku oddaje javnega naročila MORS 294/2019-ODP. Organ je v izpodbijani odločbi zatrjeval, da ne razpolaga z zahtevanim dokumentom. Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika je IP ugotovil, da iz vsebovanega dokumenta »PREDRAČUN ENOSTAVNI S SPECIFIKACIJO CENE« izhaja popis razpisanih del in cene za 1. fazo izvedbe nalog po javnem naročilu; iz Osnutka strategije priprave in izvajanja promocije in oglaševanja Slovenske vojske, vojaške službe in vojaškega poklica ter pridobivanje kadrov za Slovensko vojsko, točka 8. 6 Media plan, str. 141, pa so nedvoumno razvidni podatki o kanalih, proračunih, formatih in časovnem umeščanju oglasov (čeprav s pridržkom do sprememb). Oba dokumenta z navedenimi podatki se tako skladata z zahtevo prosilca, ki je pojasnil, da ga zanima, koliko denarja sta oglaševalska agencija in organ v komunikacijski strategiji namenila posameznemu mediju (spletno mesto, televizijski kanal, radijski kanal, časopis) za promocijo oglasov ministrstva za obrambo.

 

Tako trditev organa, da ne razpolaga z dokumentom, ki bi izkazoval stroškovno porazdelitev oglaševalskega prostora, ne drži. Podatki, ki jih je zahteval prosilec, so navedeni v enostavnem predračunu izbranega ponudnika ter v Media planu. Te izbrane strani dokumentacije, ki jo je organ pridobil v odprtem postopku oddaje javnega naročila MORS 294/2019-ODP, je moč šteti kot predmet zahteve prosilca. IP je ocenil, da je bila zahteva z opisom želene informacije javnega značaja podana s primerno stopnjo določnosti, da bi jo organ lahko obravnaval. Glede na to, da se je prosilec v zahtevi celo skliceval na evidenčno številko javnega naročila, bi mu organ v zvezi z njegovo zahtevo skladno z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP moral dati na razpolago vse dokumente, ki se nanašajo na določeno vprašanje oz. prosilca seznaniti, s katerimi dokumenti v zvezi s področjem, ki ga zanima, organ razpolaga. IP je torej ugotovil, da podatki, ki jih želi prejeti prosilec (tj. koliko denarja sta oglaševalska agencija in organ v komunikacijski strategiji namenila posameznemu mediju (spletno mesto, televizijski kanal, radijski kanal, časopis) za promocijo oglasov ministrstva za obrambo), obstajajo, ob odločanju o obstoju navedenega dokumenta z zahtevanimi podatki, pa ni bilo odločilno, kako je prosilec podatke poimenoval, ampak s katerimi dokumenti iz javnega naročila 006958/2019, ki prosilca zanima, organ dejansko razpolaga. Ker je prosilec zapisal, da ga zanimajo podatki, ki jih sam dojema kot del dolgoročne komunikacijske strategije oz. del medijske kampanje, je takšno razumevanje zahteve prosilca IP privedlo do ugotovitve drugačnega dejanskega stanja, kot izhaja iz izpodbijane odločbe. Organ je v izpodbijani odločbi napačno ugotovil, da zahtevani dokument ne obstaja.

 

Ker organ dejansko razpolaga z zahtevanimi podatki, je IP ugotavljal, ali so ti tudi prosto dostopni. Stranski udeleženec je namreč s sklepom o poslovni skrivnosti z dne 24. 7. 2020 izkazoval zaupnost podatkov o cenovni politiki podjetja ter vseh podatkov, oddanih v okviru razpisne dokumentacije in iz katerih so razvidne cene in vsi drugi pogoji medijskega zakupa ter cenovna politika družbe.

 

Po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS), pojem poslovne skrivnosti zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

  • je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
  • ima tržno vrednost;
  • imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prvega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (tako drugi odstavek 2. člena ZPosS).

 

IP je ugotovil, da so bile zahtevane informacije označene za poslovno skrivnost prepozno. Posredovani Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 24. 7. 2020 je bil namreč sprejet po vložitvi zahteve po ZDIJZ (ta je bila vložena 21. 5. 2020). Iz prakse Upravnega sodišča[1] izhaja, da se lahko z aktom označi informacije za poslovno skrivnost sicer tudi za nazaj, vendar se takšen akt šteje za pravočasnega le, če je izdan pred prejemom zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Kot je mogoče ugotoviti, je bil ustrezen akt v obravnavanem primeru izdan po vložitvi zahteve. Čeprav so bile vse sodbe sprejete še v času veljavnosti določb Zakona o gospodarskih družbah, IP ne vidi utemeljenega razloga, da tovrstna upravnopravna praksa ne bi veljala tudi po uveljavitvi ZPosS. IP je tako zaključil, da v navedeni situaciji niso izpolnjeni pogoji za poslovno skrivnost.

 

Tudi če bi v obravnavanem primeru bili izpolnjeni pogoji za poslovno skrivnost, bi IP v nadaljevanju moral upoštevati še tretji odstavek 2. člena ZPosS, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Področna zakonodaja, konkretno drugi odstavek 35. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu ZJN-3), določa, da so kljub načelu zaupnosti javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Gre torej za javnost podatkov ponudbene dokumentacije, ne glede na to, ali je ponudnik navedene podatke označil kot poslovno skrivnost. IP ob tem še dodaja, da je pojem »specifikacija« povsem jasen, saj že iz jezikovne razlage besede »specifikacija« izhaja, da ta pomeni, »podroben opis, oznako česa glede na posebne, določene značilnosti« (povzeto po Slovarju slovenskega knjižnega jezika). Tako se pri specifikaciji pričakuje, da se predmet naročila ne opredeli zgolj z »osnovnimi« podatki, temveč z vsemi podatki o predmetu naročila, ki so za naročnika tako pomembni, da jih je v razpisni dokumentaciji posebej opredelil. Z določbo, ki omogoča javnost tovrstnih podatkov, se tako udejanja načelo transparentnosti javnega naročanja in omogoča kar najširši nadzor javnosti nad ponujenim predmetom naročila.

 

Glede na to, da je prosilec zahteval podatke iz postopka javnega naročanja izbranega ponudnika, pa je te dopustno razkriti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tj. tudi v primeru obstoja poslovne skrivnosti) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Glede na to, da stranski udeleženec v postopku javnega naročanja ni samo sodeloval, ampak je bil tudi izbran, so zahtevani podatki, ki jih je organ opredelil tudi v razpisni dokumentaciji, prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Ker organ z dokumentom, ki ga je zahteval prosilec, razpolaga, zavezanci pa so skladno s 4. členom ZDIJZ dolžni omogočiti dostop do že obstoječih informacij, je IP na podlagi drugega odstavka 251. člena pritožbi prosilca ugodil, izpodbijano odločbo odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo. Organ je dolžan prosilcu v enaintridesetih (31) dneh po prejemu te odločbe posredovati dokumente v zvezi z javnim naročilom MORS 294/2019-ODP, celovita strategija priprave in izvajanja promocije in oglaševanja Slovenske vojske, vojaške službe in vojaškega poklica ter pridobivanje kadrov za Slovensko vojsko, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 

 

 


[1] Glej sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1062/2017-33 z dne 22. 8. 2018, št. I U 1573/2014-23 z dne 18. 11. 2015, št. I U 599/2014 z dne 3. 11. 2015, št. U 1976/2008-26 z dne 26. 5. 2010.