Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.09.2020
Naslov: prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
Številka: 090-180/2020
Kategorija: Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Tajnost vira
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Organ je z odločbo prosilcu delno zavrnil dostop do zahtevanih dnevnikov dogodkov, in sicer na podlagi 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku v večjem delu sledil utemeljitvi organa, da gre za podatke, ki predstavljajo varovane osebne podatke, in podatke, ki kažejo na notranje delovanje organa. Organu je sledil tudi v utemeljitvi, da v določenih delih dokumentov delnega dostopa ni bilo mogoče izvesti zaradi izjem od prostega dostopa. IP pa je po uradni dolžnosti ugotovil še, da je v delu treba pritožbo zavrniti tudi iz razloga varovanja vira prijave. Upoštevaje svoje ugotovitve je IP pritožbi prosilca ugodil le delno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-180/2020/2

Datum: 10. 9. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 8. 2020, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-81/2020/6 (206-04) z dne 27. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 10. 8. 2020 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-81/2020/6 (206-04) z dne 27. 7. 2020, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v e- zapisu še:

  • podatke pod »Prijavitelj« in podatke pod »Poslani/obveščeni«, ki se nanašajo na subjekt, čas obvestila, čas prihoda ter čas poročanja, razen klicnih znakov oziroma šifer policistov, in sicer iz dnevnika dogodkov pod št. 30137909, št. 30183100 in št. št. 30387475;
  • podatke o vrsti prijave pod »Prijavitelj«, podatke pod »Poslani/obveščeni«, ki se nanašajo na subjekt, čas obvestila, čas prihoda ter čas poročanja, razen klicnih znakov oziroma šifer policistov, ter podatke pod »Ostali ukrepi», razen klicnih znakov oziroma šifer policistov, in sicer iz dnevnikov dogodkov pod št. 30130066;
  • podatke o vrsti prijave pod »Prijavitelj« in podatke pod »Poslani/obveščeni«, ki se nanašajo na subjekt, čas obvestila, čas prihoda ter čas poročanja, razen klicnih znakov oziroma šifer policistov, in sicer iz dnevnikov dogodkov pod št. 30099371, št. 30086023, št. št. 30119125, št. 30129674, št. 30146973 in št. 30321733;
  • podatke pod »Poslani/obveščeni«, ki se nanašajo na subjekt, čas obvestila, čas prihoda ter čas poročanja, razen klicnih znakov oziroma šifer policistov, ter podatke pod »Ostali ukrepi», razen klicnih znakov oziroma šifer policistov, in sicer iz dnevnikov dogodkov pod št. 30071743 in št. 30111502;
  • podatke pod »Poslani/obveščeni«, ki se nanašajo na subjekt, čas obvestila, čas prihoda ter čas poročanja, razen klicnih znakov oziroma šifer policistov, in sicer iz dnevnikov dogodkov pod:

št. 30067765, št. 30064509, št. 30061974, št. 30060574, št. 30056168, št. 30101010,  št. 30099276, št. 30095478, št. 30089940, št. 30087070, št. 30082478, št. 30082009, št. 30080942, št. 30080915, št. 30080321, št. 30079894, št. 30102306, št. 30107031, št. 30107219, št.  30107319, št. 30107693, št. 30108594, št. 30108893, št. 30109650, št. 30109759, št. 30110814, št. 30111367, št. 30113486, št. 30113493, št. 30113507, št. 30115276, št. 30116105, št. 30116582, št. 30118967, št. 30118983, št. 30119316, št. 30119359, št. 30119710, št. 30120753, št. 30120865, št. 30121936, št. 30124477, št. 30125831, št. 30127607, št. 30128505, št. 30129430, št. 30130090, št. 30130103, št. 30133855, št. 30133902, št. 30134854, št. 30135539, št. 30137917, št. 30139936, št. 30145278, št. 30145384, št. 30146975, št. 30149504, št. 30149642, št. 30150377, št. 30152169, št. 30160671, št. 30163534, št. 30164306, št. 30165606, št. 30265627, št. 30166819, št. 30168142, št. 30170168, št. 30173862, št. 30174092, št. 30175195, št. 30175742, št. 30179058, št. 30180727, št. 30181212, št. 30181222, št. 30182246, št. 30186551, št. 30188706, št. 30190607, št. 30193557, št. 30194246, št. 30196499, št. 30197568, št. 30207659, št. 30212801, št. 30218619, št. 30237923, št. 30244423, št. 30251092, št. 30254120, št. 30254458, št. 30254473, št. 30256400, št. 30257351, št. 30264715, št. 30267289, št. 30270558, št. 30270755, št. 30270918, št. 30274325, št. 30278082, št. 30283346, št. 30283524, št. 30284349, št. 30285924, št. 30285928, št. 30289262, št. 30292040, št. 30292810, št. 30294837, št. 30295072, št. 30295095, in št. 30298528, št. 30299291, št. 30299463, št. 30306177, št. 30307599, št. 30308959, št. 30310364, št. 30310982, št. 30312804, št. 30313588, št. 30315548, št. 303016188, št. 30318886, št. 30319063, št. 30319090, št. 30320145, št. 30321297, št. 30321421, št. 30321511, št. 30323095, št. 30323207, št. 30323364, št. 30324379, št. 30324600, št. 30325366, št. 30325846, št. 30326534, št. 30327220, št. 30327675, št. 30328219, št. 30329195, št. 30329882, št. 30330361, št. 30331476, št. 30331713, št. 30332418, št. 30332625, št. 30333020, št. 30334622, št. 30334918, št. 30335629, št. 30355732, št. 30357555, št. 30360158, št. 30360706, št. 30361030, št. 30361657, št. 30362563, št. 30362904, št. 30366944, št. 30369470, št. 30371607, št. 30371749, št. 30371770, št. 30373451, št. 30386333, št. 30394881;

- podatke pod »Poslani/obveščeni«, ki se nanašajo na subjekt, čas obvestila, čas prihoda ter čas poročanja, razen klicnih znakov oziroma šifer policistov, in pod »Ostali ukrepi» drugo vrstico iz dnevnika dogodkov pod št. 30182246;

- podatke pod »Poslani/obveščeni, ki se nanašajo na subjekt, čas obvestila, čas prihoda ter čas poročanja, razen klicnih znakov oziroma šifer policistov in besedila druge vrstice med besedama »FIO in Slovenija« iz dnevnika dogodkov pod št. 30204011;

- podatke pod »Poslani/obveščeni«, ki se nanašajo na subjekt, čas obvestila, čas prihoda ter čas poročanja, razen klicnih znakov oziroma šifer policistov in besedila med besedama »REŠEVALNA in »v Škocjanu« iz dnevnika dogodkov pod št. 30311101;

- besedilo pod »Ostali ukrepi» iz dnevnika dogodkov pod št. 30333190 med besedama »kršitve« in »JP« na koncu odstavka;

- podatke pod »Poslani/obveščeni« iz dnevnika dogodkov pod št. 30397923, in sicer podatke o subjektih, ki so bili obveščeni, čas obvestila, čas prihoda na kraj dogodka in čas poročanja, razen klicnih znakov oziroma šifer ter št. ID v prvi vrstici;

- podatke pod »Poslani/obveščeni« iz dnevnika dogodkov pod št. 30346840, št. 30346885, št. 30361445 in št. 30398071, ki se nanašajo na subjekt, čas obvestila, čas prihoda ter čas poročanja, razen klicnih znakov oziroma šifer policistov.«.

           

  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 22. 6. 2002, za mestno jedro Novega mesta, želel pridobiti naslednje podatke:

  • koliko je bilo podanih prijav v zvezi s kršitvami javnega reda in miru;
  • koliko kršitev je bilo zaznanih od leta 2015 do datuma posredovanja;
  • izpis iz dnevnika dnevnih dogodkov OKC v zvezi z zahtevanimi podatki.

Kot način seznanitve je prosilec označil »drug e-zapis (npr. datoteka po e-pošti)«.

 

Organ je s sklepom, št. 090-81/2020/4 (206-04) z dne 10. 7. 2020, podaljšal rok za odločanje za največ 30 delovnih dni.

 

Organ je z odločbo št. 090-81/2020/6 (206-04) z dne 27. 7. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zahtevo prosilca zavrnil delno, na način, da se v dokumentih dnevnika dogodkov prekrijejo osebni podatki (telefonska številka, ime in priimek, naslov, vsebina zapisa, ki vključuje osebne podatke in navezne okoliščine, ki nakazujejo na konkretno fizično osebo ali njeno dejanje) in podatki zaradi varstva notranjega delovanja organa (klicni znak patrulje, vsebina zapisa, ugotovitve glede dogodka, itd.). Ugotovil je, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje ter da z dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Pri preverjanju zahteve je namreč ugotovil, da z zahtevanimi informacijami – dokumenti razpolaga Policijska uprava Novo mesto, ki je posredovala zahtevano dokumentacijo, in sicer informativne izpise iz dnevnika dogodkov pod številkami, navedenimi v izreku odločbe. Med dokumenti so tudi informativni izpisi za dogodke, ki jih prosilec ni zahteval, zato je organ te dokumente prekril (na drugačen način jih ni bilo mogoče izločiti iz dokumentacije) in o njih ni odločal. Gre za informativne izpise iz dnevnika dogodkov pod številkami 30071173, 30101324, 30100399, 30102335, 30113656, 30126636, 30133850, 30151779, 30165640, 30179606, 30192129, 30194646, 30199427, 30231691, 30235571, 30257131, 30264343, 30326534, 30329195, 30343404, 30343748, 30384561, 30394248. Po vsebinskem pregledu je organ v nadaljevanju ugotovil, da dokumenti vsebujejo osebne podatke in varovane podatke policije (t.i. notranje delovanje organa). Povedano drugače, organ je ugotovil, da obstajajo zadržki do prostega dostopa, in sicer po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede izjeme varstva osebnih podatkov se je organ skliceval na definicijo osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov, nadalje pa je ugotovil, da osebni podatki policistov in drugih javnih uslužbencev ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, ker so v dokumentih navedeni v povezavi z opravljanjem njihovega delovnega razmerja (priprava oziroma podpis dokumentov), in da predstavljajo varovane osebne podatke podatki o imenu in priimku, telefonski številki, naslovu bivališča, navezne okoliščine, ki kažejo na konkretno osebo itd.. Organ namreč ni našel zakonske podlage za razkritje varovanih osebnih podatkov, prav tako ni podana privolitev posameznika.

Glede izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ najprej povzema zakonsko ureditev, nato pa navaja, da je ugotovil, da dokumenti, navedeni v izreku odločbe, poleg osebnih podatkov, vsebujejo tudi določene »operativne podatke« za nemoteno delo policistov, kot so specifične naloge policistov, specifične in druge »ukrepe« z elementi taktike in metodike dela, imena operativnih aplikacij in druge podatke, ki izkazujejo notranje delovanje organa, kar potrjuje dejstvo, da so predmetni dokumenti izključno za notranjo komunikacijo organa. Pri tem dalje navaja, da imajo obravnavani dokumenti zapisane precej občutljive informacije, iz katerih izhaja konkreten načrt organizacije dela in konkretni, posamični ukrepi v zvezi z obravnavanjem dogodka. Iz dokumentov je razvidno, kateri konkretni organizacijski, kadrovski in tehnični ukrepi so se izvajali, kje konkretno, na kakšen način, kdo je pri tem sodeloval, časovni potek organizacije, itd.. Pri teh dokumentih gre za podatke, ki so nedvomno namenjeni internemu delu policije, obenem pa bi z njihovim javnim razkritjem nastale motnje pri njenem delovanju. Organ je izvedel tudi škodni test in ugotovil, da bi v primeru razkritja predmetnih dokumentov, notranja komunikacija oziroma notranje delovanje organa postalo javno obravnavano, kar bi neposredno vplivalo na delo policistov. Policisti bi se zatekli k drugim načinom poročanja in obveščanja ter mnogih zadev, ki jih sedaj zapišejo, ne bi tako podrobno opisovali. Razkritje tovrstnih dokumentov bi negativno vplivalo tudi na samo izvrševanje nalog policistov, nadrejene v policijskih enotah (državni, regionalni in lokalni nivo), saj bi s tem negativno vplivali na način vodenja policijske enote ali policijskih postopkov. Pri škodnem testu je tako ugotovil, da imajo obravnavani dokumenti zapisane precej občutljive informacije, ki se nanašajo npr. na neposredne ukrepe, sam postopek in konkretno delo policistov ob zaznavi konkretnega dogodka. Dokumenti vsebujejo različne kategorije podatkov, ki se specifično navezujejo na točno določen dogodek, kaznivo dejanje, prekršek ali okoliščino, na podlagi katerih je razvidna taktika in metodika dela policistov. V skladu z ugotovitvami je tako poudaril, da je taktika in metodika dela policije varovan podatek policije, kjer je vsebinsko opredeljen v 16. točki 3. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju: ZNPPol)[1] in postopkovno v Pravilniku o zaščiti podatkov policije[2]. Obravnavanje teh podatkov oziroma dokumentov kot informacij javnega značaja bi pomenilo razkritje podatkov nepooblaščenim in nepoklicanim osebam, kar bi lahko imelo za posledico onemogočanje ali otežitev izvajanja določenih nalog policije. S posredovanjem zahtevanih podatkov bi vsekakor razkrili podatke o metodiki in taktiki policijskih postopkov ali podatke v zvezi notranjimi organizacijskimi, kadrovskimi in tehničnimi ukrepi, na kakšen način, kdo je sodeloval, časovni potek organizacije, itd.., in s čimer bi nastale motnje pri delovanju Policije (odločba IP št. 090-52/2019/4 s 25. 3. 2019). Na podlagi navedenega je v določenih delih dokumentov jasno podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Je pa treba del informacij, ki izhajajo iz zapisa dogodka v dokumentih, razkriti skladno s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot npr. ukrepi, saj gre za splošne podatke o ukrepih, ki izkazujejo, katere zakonske ukrepe je policija izvedla pri obravnavi posameznega dogodka. Organ je presodil še uporabo instituta delnega dostopa in ugotovil, da je ta mogoč, zato je odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

 

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 10. 8. 2020, ker meni, da so mu bili neupravičeno prikriti podatki, ki so informacije javnega značaja. Izpostavil je odločbo IP št. 090-282/2015/13 z dne 17. 2. 2016, s katero je IP že odločil o podobni oziroma močno primerljivi zadevi, v kateri je navedel: "IP ugotavlja, da DDOKC služi kot dnevnik, podobno kot je poročilo dežurnega policijske postaje, v katerega se takoj kronološko vpisujejo vse informacije o aktualnih dogodkih in poteku njihovega reševanja. Razvidni so tudi ukrepi policije ter klicni znaki in registrska številka službenega vozila policije, ki niso javno dostopni podatki, kot je IP pojasnil že predhodno. Z vidika presoje, ali bi vsi podatki resno ogrozili proces delovanja policije oziroma povzročili motnje v delovanju policije, je IP ugotovil, da to ne velja za vse podatke.  Po oceni IP tako razkritje datuma in ure prejetega klica, teme in časa dogodka, podatkov pod poslani/obveščeni ter ukrepi ne more ogroziti delovanja policije. S temi podatki se namreč še ne razkrije proces in metoda ali taktika delovanja policije na podlagi prejetega klica na interventno številko 113, prav tako pa ne gre za informacije, ki bi lahko vplivale na delo organa v prihodnje, oziroma katerih razkritje bi organu povzročilo motnje pri delovanju. Pri rubriki »vsebina sporočila« je IP ugotovil, da je možen delni dostop po 7.  členu ZDIJZ na način, da se prekrije registrska številka službenega vozila policije.". Iz navedenega po mnenju prosilca izhaja, da se vsebina sporočila, poslani/obveščeni, povratne informacije, ostali ukrepi, kraj, ugotovitve itd. obravnavajo kot informacije javnega značaja, ki bi mu morale biti posredovane v neprikriti obliki. Med dokumenti so tudi informativni zapiski za dogodke, ki jih prosilec naj ne bi zahteval, vendar za te informativne zapiske ni mogel vedeti pred prejetjem zahtevanih dokumentov, saj ni mogel vedeti, kaj vse se nahaja v teh dokumentih, oziroma je v njih navedeno. Meni, da so mu bile informacije javnega značaja neupravičeno prikrite, saj naj bi policija delovala transparentno, kar pa način posredovanih dokumentov ne predstavlja. Prepričan je, da gre v zahtevanih dokumentih pretežno za okoljske podatke, saj se ti nanašajo na zaznambo hrupa, vandalizma, kriminaliteto ipd., ki bistveno vplivajo na degradacijo in kakovost življenjskega okolja. MOP je izvedel Strokovno študijo - merila in kriteriji za določitev degradiranih območij (september 2016), iz katere je razvidno, da je mestno jedro Novega mesta označeno kot socialno degradirano območje. To pomeni, da je na tem območju zaznati prisotnost kriminala, zasvojenosti, tolp, vandalizma, getoizacije, izseljevanja ter ostarevanja, kar izhaja iz omenjene študije, za kar je MOP verjetno pridobilo prav podatke policije. Glede na to, da je MOP kot pristojno ministrstvo navedeno okoljsko problematiko obravnavalo, lahko edino logično sklepa, da gre pri zahtevanih podatkih, ki naj bi bili informacija javnega značaja, za podatke, ki prikazujejo dejansko stanje, razmere oziroma posege v določeno okolje tudi s strani policije in se jih lahko smatra za okoljske podatke, kateri pa naj bi bili absolutno javni in so mu bili zaradi tega razloga neupravičeno prikriti. Kar se tiče varovanja dokumentov, ki naj bi bili namenjeni interni komunikaciji znotraj organov, meni, da se organ v odločbi neupravičeno sklicuje na motnje pri delovanju policije, nikakor pa razkritje ne bi negativno vplivalo na izvrševanje nalog policistov,  na nadrejene v policijskih enotah (državni, regionalni in lokalni nivo) ter na način vodenja enote ali policijskih postopkov. Meni, da bi takšno razkritje kvečjemu pripomoglo k reševanju okoljske problematike, saj bi bilo s tem omogočeno tudi posamezniku, da opozarja na morebitne nepravilnosti pri reševanju le te, istočasno pa bi bilo delo policije pri reševanju okoljske problematike dejansko transparentno, ki bi se zaradi navedenega tudi dosledno reševala. Meni, da so navedbe pri tako imenovanem škodnem testu, pavšalne in ne utemeljujejo, da bi razkritje lahko tudi dejansko resno ogrozilo delovanje policije.

 

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-81/2020/11 (2061-01) z dne 20. 8. 2020, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente predmetne zahteve (v prekriti in neprekriti obliki).

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu.

 

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Sporno je, ali je zahtevani podatki, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil na podlagi izjeme po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, predstavljajo zatrjevani izjemi od prostega dostopa.

 

IP je tako vpogledal v dnevnike dogodkov za PU Novo mesto, katerih posamezni dogodki so navedeni v izreku izpodbijane odločbe, upoštevaje predmet zahteve prosilca (podatki z zvezi s kršitvami javnega reda in miru v obdobju od 1. 1. 2015 do posredovanja podatkov). Predmet zahteve in posledično tudi presoje IP so bili podatki, ki se v predmetnih dnevnikih nanašajo na kršitve javnega reda in miru v obdobju od leta 2015 do datuma vložitve zahteve, konkretno na obdobje od 1. 1. 2015 do vložitve zahteve, to je 22. 6. 2020. Na tem mestu IP poudarja, da so organi dolžni odločiti po ZDIJZ o posredovanju podatkov, s katerimi razpolagajo ob vložitvi zahteve.

 

Predmetni dnevniki so pripravljeni za polletna obdobja, obsegajo pa podatke pod »Ura, »Datum«, »Tel. št.«, »Štev.«, »Tema«, »Prijavitelj«, »Čas dogodka«, »Kraj«, »Vsebina sporočila«, »Poslani/obveščeni«, »Povratne informacije«, »Ukrepi« in »Ostali ukrepi«. Organ je v teh dokumentih prekril podatke, ki niso predmet zahteve prosilca, podatke, ki po njegovem predstavljajo varovane osebne podatke in podatke, ki jih je treba prekriti zaradi varstva notranjega delovanja organa. Ob tem IP poudarja, da je organ ravnal pravilno, ko je prekril podatke, ki niso predmet zahteve prosilca, ker se ne nanašajo na zahtevane podatke o kršitvah javnega reda in miru, ampak na druge dogodke (npr. sprožitev signalno varnostne naprave, stavke, demonstracije in proteste,…), zato pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena.

 

Ker je organ zavrnil prosilcu dostop do varovanih osebnih podatkov in podatkov, ki predstavljajo notranje delovanje organa, se IP opredeljuje najprej do izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na varovane osebne podatke. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme tako napotuje na določbe zakona o varstvu osebnih podatkov. Ugotoviti pa gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov)[3]. Ta uredba tako predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1. V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) Splošne uredba o varstvu podatkov, ki jo je navedel že organ, je mogoče nedvomno ugotoviti, da predmetni dnevniki obsegajo varovane osebne podatke, kot so imena in priimke posameznikov, njihove telefonske številke in naslove, torej konkretne podatke o posameznikih. Obsegajo pa tudi opise oziroma navezne okoliščine, na podlagi bi lahko bili posamezniki določljivi, predvsem pod rubrikama »Vsebina sporočila« in »Povratne informacije«, ponekod pa tudi v drugih delih posameznega zapisa dogodka. Ugotoviti je mogoče tudi, da posamezni opisi obsegajo tolikšno koncentracijo osebnih podatkov, da z uporabo instituta delnega dostopa ne bi imeli nobene vrednosti za prosilca in javnost. V posameznih primerih pa se varovani osebni podatki prepletajo tudi s podatki, ki se nanašajo na notranje delovanje organa, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

 

Nadalje je mogoče slediti tudi ugotovitvi organa, da mora biti za obdelavo osebnih podatkov, torej za posredovanje zahtevanih podatkov prosilcu, podana ustrezna pravna podlaga, in da le-ta v obravnavanem primeru ni podana, razen ko gre za osebne podatke javnega uslužbenca, ki je dnevnike izpisal, in za osebne podatke javnih uslužbencev pod »Informacije PP«. Kot je pravilno ugotovil organ, pri teh podatkih predstavlja ustrezno pravno podlago za njihovo obdelavo ZDIJZ, konkretno 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je tako zaključil, da je potrebno pritožbo prosilca zavrniti v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke.

 

Je pa IP ugotovil, da ne gre za varovane osebne podatke ali drugo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ v primerih, ko je bila prijava dana anonimno, zato je IP odločil, da so takšni podatki pri obravnavanih dokumentih prosto dostopni. Povedano drugače, anonimna prijava ne obsega osebnih podatkov prijavitelja, niti se iz anonimne prijave ne da sklepati na določenega posameznika. Prav tako ne gre za varovane osebne podatke v primerih, ko je bila prijava posredovana s strani notranje organizacijske enote organa.

 

Ker se je organ skliceval tudi na izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju ugotavlja še, ali je glede določenih podatkov iz zahtevanih dokumentov podana ta izjema.

 

Izjema 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Kumulativno (hkrati) morata biti torej izpolnjena dva pogoja:

-       podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa,

-       razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (škodni

test).

 

Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo. Dokumenti oziroma podatki morajo torej prestati še t.i. škodni test oz. presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije se zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tehtanju je potrebna posebna skrbnost, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ pa je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Besedo »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. Namen te izjeme je torej varovati proces »notranjega razmišljanja« in oblikovanja mnenj.

 

Tudi Upravno sodišče je v zvezi z izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v sodbi št. I U 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011 navedlo, da "gre v konkretnem primeru za omejitev ustavne pravice posameznika in preko tega javnosti do dostopa do informacije javnega značaja iz določila 2. odstavka 39. člena Ustave na račun interesa države za nemoteno delovanje državnega organa na določenem področju. V vsakem primeru konflikta med ustavno pravico in interesom državnega organa je treba omejitev ustavnih človekovih pravic razlagati ozko, saj so po Ustavi v hierarhiji zavarovanih vrednot človekove pravice glede na njihovo osrednje mesto v Ustavi (2. odstavek 39. člena v II. poglavju Ustave), višje od interesa države za nemoteno delovanje na določenem področju, na katerega se zahtevani dokument nanaša. Zakonodajalec je namreč v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard onkraj dvoma, med tem ko je tožena stranka (v primeru, v katerem je odločalo sodišče – op. IP) uporabila nižji dokazni standard »da je zelo verjetno« da bi razkritje lahko pripeljalo do motenj."

 

Kot izhaja iz strokovne literature[4], je dnevnik dogodkov Operativno-komunikacijskega centra (v nadaljevanju: DDOKC) mrežna računalniška aplikacija, s pomočjo katere se vodi poročilo Operativno-komunikacijskega centra policijske uprave (v nadaljevanju: OKC PU), iz katerega je razvidna taktika in metodika ravnanja policije pri obravnavanju interventnih dogodkov po sprejetem klicu na interventno številko policije 113. Poročilo sestavljajo kronološki zapisi za vsak posamezni interventni dogodek posebej. Zapisi so jasni in nedvoumni. Ti zapisi so pomembni za operativno delo policije. Preko zapisov se preverja strokovnost in zakonitost že izvedenih nalog. Iz teh zapisov policija v skladu z zakonskimi normami nudi podatke tudi sodiščem, zavarovalnicam, odvetnikom, posameznikom in drugim, čeprav le-ti niso evidenca policije po 123. členu ZNPPol. Navedeni tip dokumenta nastane po klicu na interventno številko policije 113, kjer interventni klic sprejme in evidentira policist OKC PU. Policist OKC PU torej v DDOKC (mrežna računalniška aplikacija policije) zapiše kratek povzetek pogovora s klicateljem in druge zaznave, ki vplivajo na reševanje, kraj dogodka in čas dogodka ter določi kategorizacijo (rop, umor, prometne nesreča, pretep,..) in prioriteto dogodka (nujni interventni, interventni,..). Policisti OKC PU na napotitvah, na podlagi zapisa policistov na sprejemu, sprejmejo odločitev, komu bodo odredili določeno nalogo in tega napotijo na kraj te naloge. Delo OKC PU se ne konča ob sprejemu klica, oziroma napotitvi, ampak šele z vpisom povratnih informacij o izvedenih ukrepih policije v DDOKC. V DDOKC se beležijo čas prihoda odrejenih policistov na kraj, ali imajo policisti dogodek pod kontrolo, kako poteka reševanje dogodka in druge povratne informacije s terena. Vodja izmene OKC PU na koncu še enkrat pregleda vsak zapis v DDOKC in preveri skladnost vsebine prijave s povratnimi informacijami s kraja, nujnost oz. pomembnost napotene patrulje in obveščene službe, morebitno dopolnitev in končni ukrep. Nato vsak zapis v DDOKC zaključi (realizira).

 

V obravnavanem primeru so torej predmet zahteve zaključeni zapisi iz DDOKC PU Novo mesto, za obdobje od 1. 1. 2015 do vložitve zahteve.

 

Po pregledu zahtevanih dokumentov in seznanitvi namena in delovanja interventne številke 113, IP ugotavlja, da ti dokumenti nedvomno izpolnjujejo prvi pogoj izjeme notranjega delovanja, saj gre za dokumente, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa. Gre za kratek zapis klica (ura, datum, telefonska številka, prijavitelj, tema, čas in kraj dogodka ter vsebina sporočila), zapis o tem, koga se je obvestilo in napotilo, pa tudi kratek zapis o povratnih informacijah in ukrepih.

 

IP se tako opredeljuje še do drugega pogoja za izjemo varstva notranjega delovanja organa, t.j. ali bi razkritje teh zapisov resno ogrozilo proces delovanja organa (škodni test).

 

DDOKC, kot že navedeno, služi kot dnevnik, v katerega se takoj kronološko vpisujejo vse informacije o aktualnih dogodkih in poteku njihovega reševanja. Vpisi v DDOKC so kratki, jasni in nedvoumni. Iz informativnega izpisa je razviden, med drugim, reakcijski čas, torej čas od klica na interventno številko policije 113 do prihoda policijske patrulje ali kriminalistične ogledne skupine na kraj interventnega dogodka, dejanja ali pojava. Prav tako so razvidne tudi šifre in ukrepi policije ter številke patrulj. Z vidika presoje, ali bi vsi prekriti podatki resno ogrozili proces delovanja policije oziroma povzročili motnje v delovanju policije, je IP ugotovil, da to velja za določene prekrite podatke. Po oceni IP razkritje določenih podatkov pod rubrikama »Poslani/obveščeni« in »Ostali ukrepi« (če so vpisani) ne more ogroziti delovanja policije. Podatki o tem, kdo je bil obveščen o dogodku, oziroma bil napoten na kraj dogodka, ter kdaj je prišel na kraj dogodka in poročal, se po mnenju IP ne nanašajo na sam proces in metodo oziroma taktiko delovanja policije na podlagi prejetega klica na interventno št. 113. Praviloma je pod »Poslani/obveščeni« navedena policijska postaja. Glede odzivnega časa pa je mogoče ugotoviti, da je različen, odvisen od števila dogodkov in razpoložljivosti policistov. Da se podatki ne nanašajo na sam proces in metodo oziroma taktiko delovanja policije na podlagi prejetega klica na interventno št. 113, velja po mnenju IP tudi za posamezne ukrepe, ki so zapisani v zahtevanih dnevnikih, pri posameznih dogodkih, pod »Ostali ukrepi«. Npr., pri dnevniku dogodkov št. 30111502 so navedeni podatki o dovoljenju za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom. Ob tem je mogoče ugotoviti tudi, da organ ukrepov pod »Ostali ukrepi« v večini primerov niti ni prekrival. Po mnenju IP pa pri podatkih Poslani/obveščeni« in »Ostali ukrepi« prav tako ne gre za informacije, ki bi lahko vplivale na delo organa v prihodnje, oziroma bi organu povzročile motnje pri delovanju.

 

Upoštevaje navedeno je pritožba prosilca v tem delu utemeljena, zato je organ dolžan prosilcu omogočiti seznanitev tudi s temi podatki iz zahtevanih dokumentov, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ob tem IP poudarja, da to ne velja za klicne znake ali varovane osebne podatke, če se nahajajo v navedenih rubrikah. Podatki o klicnih znakih so namreč po mnenju IP povezani z načinom, organizacijo in metodami dela policijske postaje in policistov, zato po presoji IP ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja in tako pritožba ni utemeljena tudi v tem delu. Podatki o klicnih znakih se ponekod nahajajo tudi v rubriki »Ostali ukrepi«.

 

Podatki, povezani z načinom, organizacijo in metodami dela policijske postaje in policistov, pa se po ugotovitvah IP nahajajo tudi pod rubrikama »Vsebina sporočila« in »Povratne informacije«. In ker se ti podatki v posameznih primerih, kot že navedeno, prepletajo z varovanimi osebnimi podatki, je IP sledil odločitvi organa, da v določenih primerih ni bilo mogoče izvesti delnega dostopa, na podlagi 7. člena ZDIJZ in 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[5]. Delnega dostopa tako v obravnavnem primeru v posameznih delih ni bilo mogoče uporabiti na način, da bi se omogočil dostop do podatkov, pri tem pa se ne bi se poseglo v podatke, ki so varovani zaradi varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa. Povedano drugače, z uporabo instituta delnega dostopa bi zahtevani deli dokumentov popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine in bi zato bil brez posebne vrednosti za prosilca in javnost.

 

Izjema po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ

 

IP pa se je po uradni dolžnosti opredelil še do podatkov o prijaviteljih (fizičnih in pravnih osebah). Pri tem je upošteval določbo tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ. V skladu z navedeno določbo, namreč organ zavrne prosilcu dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira.

 

Zakonodajalec je v ZDIJZ umestil določbo, s katero je izrecno uredil varovanje vira prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Navedeno nedvomno kaže na velik pomen varovanja prijaviteljev. Namreč vsak posameznik ima zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim domnevnim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega to naznani pristojnim organom. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa. Četrti odstavek 118. člena ZNPPol določa, da če policija že vnaprej zagotavlja anonimnost prijavitelja ali če prijavitelj to zahteva, se njegovi osebni podatki ne razkrijejo, ne glede na določbo drugega odstavka tega člena, podatki pa se smejo razkriti le na podlagi odredbe sodišča.

 

Po mnenju IP je tako organ ravnal pravilno, ko je prekril podatke o prijaviteljih, fizičnih in pravnih osebah, zato se pritožba prosilca zavrne tudi v tem delu.

 

Upoštevaje vsa ugotovljena dejstva je IP ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je pri zahtevanih dokumentih upošteval določbe ZDIJZ in Uredbe glede delnega dostopa do posameznih zahtevanih podatkov, in da v določenih delih dokumentov delnega dostopa ni bilo mogoče izvesti zaradi izjem od prostega dostopa (varovani osebni podatki, podatki o notranjem delovanju organa, podatki viru prijave).

 

V zvezi z navedbami prosilca o razlogih, zaradi katerih potrebuje zahtevane podatke, pa IP navaja, da je v postopkih po ZDIJZ bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status prosilca. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar je izpostavil v izpodbijani odločbi že organ sam.

 

Glede sklicevanja prosilca na odločbo IP št. 090-282/2015/13 z dne 17. 2. 2016, IP poudarja, da IP presoja dokumente v vsakem posameznem primeru posebej, glede na konkretno vsebino, ki se v presojanih dokumentih nahaja. Vsekakor pa tudi iz navedene odločbe IP, na katero se sklicuje prosilec, ni mogoče sklepati, da so vsi podatki, ki so predmet zahteve, prosto dostopni. Ugotoviti je mogoče, da je organ v večjem delu sledil že sprejetim odločitvam IP, saj v obravnavanem primeru ni prekril podatkov o datumu in času prejemu klica, temi, času dogodka in ukrepih, v večini primerov pa tudi ne podatkov pod »Ostali ukrepi«.

 

V zvezi z navajanjem prosilca, da gre v obravnavanem primeru za okoljske podatke, pa IP navaja, da zahtevani podatki ne predstavljajo okoljskih podatkov. Absolutno javni podatki po 2. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so namreč le podatki glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatki iz varnostnega poročila in drugi podatki, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. ZDIJZ tako napotuje na določbe Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-1)[6]. ZVO-1 opredeljuje okoljske podatke v 3. členu, iz drugega odstavka 110. člena pa izhaja tudi, da je med drugim okoljski podatek zlasti podatek o stanju okolja in njegovih delov. V obravnavanem primeru pa ne gre za tovrstne podatke, zato uporaba določbe 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne pride v poštev.

 

Sklepno

 

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je organ na prvi stopnji v delu napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je IP delno ugodil pritožbi prosilca ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot to izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[7] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 


[1] Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US in 47/19.

[2] Uradni list RS, št. 67/14.

[3] Uradni list Evropske unije, št. L 119/1.

[4] Pomen Dnevnika dogodkov Operativno-komunikacijskega centra za operativno delo policije, Albin Gradišnik in Miha Ristič.

[5] Uradni list RS, št. 24/16.

[6] Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE.

[7] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.