Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 31.08.2020
Naslov: prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
Številka: 090-81/2020
Kategorija: Tajni podatki
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval podatke o izplačanih denarnih nagradah iz fonda organa (višina nagrade, čas izplačila, namen izplačila). Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na izjemo tajnih podatkov in notranjega delovanja organa. IP je v pritožbenem postopku izvedel ogled in camera, vpogledal v zahtevano dokumentacijo in ugotovil, da je glede zahtevanih dokumentov izpolnjen tako formalni kot materialni kriterij tajnega podatka, zato je potrdil odločitev organa in pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-81/2020/5

Datum: 31. 8. 2020


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec) z dne 28. 4. 2020, zoper odločbo Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-7/2020/5 (22-11) z dne 14. 4. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 28. 4. 2020 zoper odločbo Policije, št. 090-7/2020/5 (22-11) z dne 14. 4. 2020, se zavrne.
  1. Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 31. 12. 2019 na organ naslovil zahtevo za vpogled in kopije:

  1. dokumentacije vodene pod opr. št. …,
  2. dokumentacije vodene pod opr. št. …,
  3. dokumentacije vodene pod opr. št. …,
  4. dokumentacije vodene pod opr. št. …
  5. podatke o izplačanih denarnih nagradah iz fonda GPU UKP … za čas od …(višina denarne nagrade, čas izplačila in v zvezi s čim je bila izplačana),
  6. razporedov dela za čas od …, za delo opravljeno na GPU UKP ….

 

Organ je zahtevo prosilca iz točke 5 zavrnil z odločbo št. 090-7/2020/5 (22-11) z dne 14. 4. 2020. Organ je v odločbi pojasnil, da se prve štiri točke zahteve nanašajo na delovno področje Ministrstva za notranje zadeve, zato bo o zahtevi v tem delu odločilo ministrstvo, o zadnjih dveh alinejah pa Policija. Organ je dodatno ugotovil, da prosilec na Generalno policijsko upravo … naslovil več podobnih zahtevkov, v enem izmed njih je izrecno navedel, da naj podatke o razporedu dela za obdobje od … organ obravnava po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Predmet odločbe organa je bila torej izključno zahteva prosilca iz točke 5. Organ je ugotovil, da se zahteva nanaša na področje izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, ki sodi pod širše področje zagotavljanja javne varnosti, ki ga v skladu s 5. členom med drugim varuje tudi Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, v spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZTP). Organ je posledično zahtevo prosilca zavrnil na podlagi 1. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je v nadaljevanju pojasnil, da je sprejel interni akt o izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov, ki določa, da sta taktika in metodika izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov varovani s stopnjo tajnosti. Določa tudi, da področje taktike in metodike prikritih preiskovalnih ukrepov obsega tudi višino, namen in način uporabe finančnih sredstev za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov in da so vsi ti podatki označeni s stopnjo tajnosti INTERNO. Z razkritjem navedenih podatkov in njihovo analizo bi bilo po oceni organa mogoče ugotoviti taktiko in metodiko dela policije pri izvajanju preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju najtežjih kaznivih dejanj. Z razkritjem zahtevanih podatkov bi se zmanjšala uspešnost in učinkovitost policije pri izvajanju nalog, neposredno pa bi bila ogrožena tudi varnost ljudi, ki izvajajo te ukrepe, saj bi se s pomočjo določenih informacij dalo določiti tudi način delovanja policije in s tem locirati konkretne posameznike, ki te ukrepe izvajajo. S pomočjo podatkov in identifikacijo posameznikov, ki izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe, bi se lahko vplivalo na te in s tem ogrozilo izvedbo kazenskih podatkov, ki so še v teku. Po oceni organa bi z javnim razkritjem zahtevanih informacij nastale škodljive posledice za javno varnost, saj bi bila ogrožena taktika in metodika dela organa pri izvajanju nalog na področju odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. S tem je po stališču organa izpolnjen materialni kriterij po ZTP, saj se zahtevane informacije nanašajo na tista interesna področja države, ki jih je ZTP opredelil kot takega pomena, da jih je mogoče varovati s stopnjo tajnosti, saj bi sicer nastale škodljive posledice za javno varnost. Formalni kriterij je izpolnjen s tem, da ga je kot takega določila in označila za to pooblaščena oseba, to sta predstojnik organa in ministrica. Izdelana je tudi ocena o možnih škodljivih posledicah, dokumenta sta tudi pravilno označena s stopnjo tajnosti.

 

Organ je dodatno še pojasnil, da gre pri zahtevanih dokumentih za podatke, ki so nastali in so namenjeni za notranjo rabo organa. Višina denarne nagrade, čas izplačila in namen izplačila spadajo med finančna sredstva za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, kar pa sodi v področje taktike in metodike prikritih preiskovalnih ukrepov. Ti podatki opredeljujejo način dela policije pri preiskovanju kaznivih dejanj. Dokumenti niso namenjeni zunanjemu krogu oseb in so dokumenti, ki so namenjeni internemu poslovanju organa. Ker se prikriti preiskovalni ukrepi odrejajo pri preiskovanju hujših kaznivih dejanj, je izjemnega pomena, da se načini preiskovanja ne razkrijejo. Z razkritjem bi prišli v situacijo, ko bi storilci kaznivih dejanj lahko ugotovili katere osebe so izvajale prikrite preiskovalne ukrepe tajnega delovanja in v katerih zadevah, kar bi ogrozilo varnost neposrednih izvajalcev teh ukrepov. Storilci kaznivih dejanj, kjer so kazenski postopki še v teku, bi lahko vplivali na sam potek kazenskega postopka, predvsem z vplivanjem na priče. Posledično bi sistem izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov onemogočili.

 

Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil, in sicer ker razkritje zahtevanih podatkov, sploh za zaključene zadeve, zagotovo ne more vplivati na zmanjšanje uspešnosti in učinkovitosti policije pri izvajanju njenih nalog. Podatek se lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nastale škodljive posledice za varnost države ali njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša na v zakonu določena področja. V konkretnem primeru z dostopom do zahtevanih podatkov ne bi nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi, kar pomeni, da v konkretnem primeru ni izpolnjen materialni kriterij. Hkrati gre tudi za podatek o porabi javnih sredstev. Organ v obrazložitvi posplošeno navaja, da naj bi bil dokument označen z oznako INTERNO, vendar iz ničesar ne izhaja, ali se to nanaša zgolj na posamezen dokument ali na vse zahtevane dokumente in ali je možno opraviti delni dostop do dokumenta. Prosilec predlaga, da IP preizkusi pravilnost ocene možnih škodljivih posledic razkritja in preveri, ali še vedno obstajajo razlogi, ki so narekovali tajnost podatka ob njegovi določitvi. Prosilec tudi meni, da je organ ravnal nepravilno, ko ni obravnaval njegove zahteve, ki se nanaša na razpored dela, saj gre za informacije, ki izpolnjujejo vse kriterije za informacijo javnega značaja. Prosilcu na podlagi 17. člena ZDIJZ tudi ni treba pravno utemeljiti zahteve.

 

Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-7/2020/10 (22-11) z dne 15. 5. 2020.... Organ je znova navedel razloge, zaradi katerih meni, da sta izpolnjena tako materialni kot formalni kriterij za določitev podatka za tajnega po ZTP.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V konkretnem primeru prosilec izpodbija odločbo v celoti.

 

Predmet presoje v konkretnem primeru je dokumentacija v zvezi z izplačilom oz. porabo finančnih sredstev za posebne operativne namene, ki se nahaja v številnih predlogih za obračun stroškov (nagrad) in odločitvah komisije glede izplačila nagrade. V konkretnem primeru je sporno vprašanje, ali je glede navedenih dokumentom podana izjema tajnih podatkov. Organ je namreč dostop do navedenih informacij primarno zavrnil zaradi izjeme tajnih podatkov po prvi točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ, zato se je IP v nadaljevanju opredelil do zatrjevane izjeme.

 

IP poudarja, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki v pravnem redu Republike Slovenije ureja tajne podatke, je ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastali, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

 

Glede navedenih dokumentov je IP dne 18. 8. 2020, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. Z vpogledom v predmetno dokumentacijo v zvezi z izplačili oz. porabo finančnih sredstev, je IP ugotovil, da imajo vsi dokumenti vidno oznako INTERNO, za vse dokumente je izkazan obstoj pisne ocene škodljivih posledic. Ker gre za istovrstne dokumente, organ skladno s predpisi izdela eno oceno škodljivih posledic za določitev stopnje tajnosti za obdobje enega leta. Vsak sklop dokumentov za posamezno leto vsebuje takšno oceno. V vsaki oceni je navedena tudi pooblaščena oseba, ki jo je je izdelala, vsi dokumenti pa se nanašajo na podatke o višini in namenu izplačanih in porabljenih sredstev za izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov in prikritih metod. Izhajajoč iz vsega navedenega IP zaključuje, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi formalni pogoji za določitev finančne dokumentacije v konkretni zadevi za tajni podatek, poleg tega pa je izpolnjen tudi materialni kriterij. Vsebina zahtevanih dokumentov se namreč nanaša na javno varnost, ki je eno izmed varovanih področij delovanja države po 5. členu ZTP, kot pravilno navaja organ v izpodbijani odločbi.

 

Organ je na ogledu in camera dodatno pojasnil, da se finančna dokumentacija hrani 10 let in po poteku tega obdobja uniči, pri čemer se dokumentacija uničuje kot tajni podatek. Po preteku navedenega obdobja je namreč še vedno izkazana potreba po varovanju navedene dokumentacije kot tajni podatek, saj lahko prikriti preiskovalni ukrepi trajajo več let, storilci kaznivih dejanj pa lahko tudi v navedenem obdobju, sploh če so bili obsojeni na zaporno kazen, čutijo potrebo po maščevanju in obračunavanju z neposrednimi izvajalci prikritih preiskovalnih ukrepov tajnega delovanja, ki praviloma v času preiskave zberejo obremenilne dokaze. Organ je zato mnenja, da razkrivanje dokumentacije o višini, identiteti in namenu izplačila nagrad v navedenem obdobju ne izgubi potrebe po varstvu in zaščiti v smislu tajnega podatka.

 

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je zahtevana dokumentacija označena kot tajni podatek na podlagi ZTP, ker sta izpolnjena tako formalni kot materialni kriterij. Izhajajoč iz te ugotovitve je IP zaključil, da je podana izjema varstva tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kar izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

 

Glede na to, da je v zvezi z zahtevano dokumentacijo izkazana izjema tajnih podatkov, se IP v nadaljevanju ni podrobneje opredeljeval do dodatno zatrjevane izjeme notranjega delovanja organa, saj slednje ni bilo potrebno.

 

IP v zaključku dodaja, da je organ ustrezno obravnaval zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na razporedov dela za čas …, za delo opravljeno na GPU UKP …. Drži trditev prosilca, da mu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja in da če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu. Vendar navedeno pomeni, da kadar prosilec ne navede pravne podlage, na podlagi katere želi, da organ njegovo zahtevo obravnava, iz same narave pa izhaja, da gre za dostop do informacij javnega značaja, organ to obravnava po ZDIJZ. Kadar prosilec navede pravno podlago, na podlagi katere želi, da organ zahtevo obravnava, pa je organ dolžan zahtevo obravnavati v postavljenem okviru. Prosilec je v konkretnem primeru izrecno navedel (kot izhaja iz njegovega dopisa z dne 21. 1. 2020) da želi, da se zahtevo v delu, ki se nanaša na razporede dela, obravnava na podlagi … Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov. Organ je zato postopal pravilno, ko je sledil prosilcu in njegovi izrecni izbiri pravne podlage, po kateri naj obravnava njegovo zahtevo. …

 

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, tako da prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški, kot izhaja iz 3. tč. izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka