Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 28.02.2020
Naslov: prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
Številka: 090-33/2020
Kategorija: Tajni podatki, Test interesa javnosti, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil dostop do zahtevanih podatkov o strokovnem nadzoru na PU Koper zaradi varstva tajnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku sicer ugotovil, da je glede zahtevanih podatkov o razporejanju delovnega časa in obračunavanju opravljenih ur v delovnem tednu podana izjema od dostopa po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar je ugotovil tudi, da javni interes za razkritje zahtevanih tajnih podatkov prevlada nad javnim interesom varstva tajnih podatkov. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-33/2020/6

Datum:  28. 2. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 30. 1. 2020, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, POLICIJA, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-147/2019/4 (206-04) z dne 10. 1. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 30. 1. 2020 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve, POLICIJA, št. 090-147/2019/4 (206-04) z dne 10. 1. 2020, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe:

    1. umakniti stopnjo tajnosti INTERNO z naslednjih dokumentov:

  • Strokovni nadzor nad delom PU Koper - poročilo, št. 0602-35/2019/4 (206-10) z dne 10. 5. 2019:

∙ v uvodnem delu dokumenta do točke »1. Vodenje in organiziranje dela«, in

∙ v delu od točke »2. Razporejanje delovnega časa«;

  • Obrazca št. 2 z dne 18. 4. 2019:

∙ v uvodnem delu dokumenta do vsebine pod »Podrobnejši opis pomanjkljivosti ali nepravilnosti«, in

∙ v delu od »Predlog ukrepov za odpravljanje pomanjkljivosti ali nepravilnosti, razen točk 1. in 6.;

in

 

    1. posredovati prosilcu fotokopiji naslednjih dokumentov:

  • Strokovni nadzor nad delom PU Koper - poročilo, št. 0602-35/2019/4 (206-10) z dne 10. 5. 2019, s prekritimi podatki kot to določa prva alineja 1.1. točke izreka te odločbe,
  • Obrazec št. 2, z dne 18. 4. 2019, s prekritimi podatki kot to določa druga alineja 1.1. točke izreka te odločbe.«.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 23. 12. 2019 zahteval poročilo SGDP o strokovnem nadzoru o delu na PU Koper za obdobje 2. 4. 2019 do 19. 4. 2019. Meni namreč, da je v tem poročilu oziroma ugotovitvah nekaj nezakonitih navodil o razporejanju delovnega časa ter obračunavanju ur v delovnem tednu. Kot način seznanitve je navedel pisno obliko.

 

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-147/2019/4 (206-04) z dne 10. 1. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), zaradi izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatek, ki je bil na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Z vpogledom v dokument je namreč ugotovil, da nosi oznako stopnje tajnosti INTERNO. Po Zakonu o tajnih podatkih (v nadaljevanju: ZTP)[1] je tajen tisti podatek, ki izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij:

  1. Materialni kriterij (prim. 5. člen ZTP) se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se lahko določi podatek za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicanim osebam nastale ali očitno nastale škodljive posledice za varnost države ali njene politične in gospodarske koristi ter se nanaša na:
  • javno varnost;
  • obrambo;
  • zunanje zadeve;
  • obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije;
  • sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije;
  • znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije.

Z razkritjem podatka bi lahko nastala škoda na taksativno naštetimi interesnimi področji države. V konkretnem primeru se podatki, ki so označeni kot tajni, nanašajo na varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Vidik materialnega kriterija se kaže tudi v tem, da bi z razkritjem teh podatkov nepoklicani osebi škodovalo organu pri uveljavljanju strateških nacionalnih interesov v okviru nalog policije pri implementaciji sodbe arbitražnega sodišča.

  1. Formalni kriterij je izpolnjen s tem, da je tajni podatek kot takega določila za to pooblaščena oseba (prim. 10. člen ZTP) ter da je izdelana pisna ocena možnih škodljivih posledic (prim. 11. člen ZTP), ki vsebuje določitev objekta varstva oziroma interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen, oceno teže in intenzivnost možnih škodljivih posledic ter da je označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP). Pooblaščene osebe za določanje tajnih podatkov so predstojnik organa, izvoljeni ali imenovani funkcionarji organa ali osebe, zaposlene v organu, ki jih za to pooblasti predstojnik organa. V konkretnem primeru je stopnjo tajnosti INTERNO dokumenta št. 0602-35/2019/4 (206-10) z dne 10. 5. 2019 določil namestnik generalnega direktorja policije …, na podlagi Sklepa o določenih pooblastilih s področja obravnavanje in varovanja tajnih podatkov v Ministrstvu za notranje zadeve in organih v sestavi, št. 022-65/2016/44 z dne 19. 5. 2017, ki ga je izdal predstojnik organa.

 

Prosilec je vložil pritožbo z dne 30. 1. 2020. Poudaril je, da želi zahtevano poročilo oziroma ugotovitve, ker so v njih (nezakonita) navodila o razporejanju delovnega časa ter obračunavanju opravljenih ur v delovnem tednu, nadzor pa se je nanašal na obdobje 2. do 19. 4. 2019. Ti podatki so izključno delovnopravnega značaja in se nikakor ne nanašajo na »varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Poleg tega se v nadziranem obdobju nikakor niso izvajale naloge pri implementaciji sodbe arbitražnega sodišča, saj je splošno znano, da do njene implementacije morda niti ne bo prišlo. Prosilec je namreč v medijih prebral novico, da bo Sodišče Evropske unije v prvi polovici letošnjega leta odločalo šele o dopustnosti tožbe Republike Slovenije za implementacijo sodbe arbitražnega sodišča. Odločitve sodišča tako še ni pričakovati kmalu. Dokler ni znano, ali bo odločbo arbitražnega sodišča sploh mogoče prisilno implementirati, pojmovno ne moremo govoriti o izvajanju nalog policije pri implementaciji sodbe arbitražnega sodišča. Ponovno je v nadaljevanju poudaril, da je zahteval podatke, ki se nanašajo na pravice in obveznosti delavcev – javnih uslužbencev. Te izhajajo iz predpisov in niso odvisne od konkretne naloge, ki naj jo policisti izvedejo.

Poročilo oziroma ugotovitve, ki naj bi po informacijah prosilca vsebovale nekaj nezakonitih navodil o razporejanju delovnega časa ter obračunavanju opravljenih ur v delovnem tednu, vsebinsko niso in ne morejo biti specifične, četudi bi se nanašale na določeno nalogo policije. Delovnopravna ureditev pravic in obveznosti je zapovedana. Razkritje načina njihovega izvajanja (še posebej, če je ta zakonit) pa nikakor ne more škodovati delovanju ali izvajanju nalog organa. Ob tem poudarja, da se poročilo oziroma ugotovitve nanašajo na delovnopravna vprašanja, kot je razporejanje delovnega časa in obračunavanje opravljenih ur v delovnem tednu, ki niso povezane zgolj z določeno nalogo policistov na PU Koper.

Prav tako razlog, da bi razkritje dokumenta nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa, nima nobenega temelja v dejanskem stanju. Dostop do dokumentov z oznako INTERNO imajo po določbah ZTP vse osebe, ki opravljajo funkcijo ali delajo v organu, torej vsi policisti. Ker gre za delovnopravne vsebine bodo te po naravi stvari razkrite zaposlenim ob dejanskem razporejanju delovnega časa in obračunavanja opravljenih ur v delovnem tednu. Tisti, ki jih vsebine zadevajo - policisti, so tudi edini, ki lahko zaradi nezadovoljstva z delovnopravnim položajem, eventualnim izvajanjem nezakonitih navodil, škodujejo delovanju organa oziroma izvajanju nalog organa, z uporabo sicer omejenih možnosti stavke in podobnih izrazov nezadovoljstva s strani delavcev. Prosilec dopušča, da so poleg delovnopravnih vsebin (razporejanja delovnega časa in obračunavanja opravljenih ur v delovnem tednu) v dokumentu tudi druge vsebine, in v tem primeru bi se morala oznaka tajnosti raztezati le nanje (enajsti odstavek 12. člena ZTP). Izpolnjevanje formalnega kriterija za oznako tajnega podatka ni niti zatrjevano. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali je za konkretni dokument sploh izdelana ocena možnih škodljivih posledic, kdo jo je izdelal in kdaj. Iz tega razloga se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Prosilec je tako prepričan, upoštevaje zgoraj navedena dejstva in okoliščine, da niti materialni kriterij za oznako tajnosti na konkretnem dokumentu niti formalni kriterij, nista izpolnjena. Pri tem se sklicuje tudi na utečeno prakso IP, npr. zadevo št. 090-97/2015 z dne 9. 7. 2015 in št. 090-79/2014/6 z dne 6. 6. 2014. Ker prosilec pred prejemom izpodbijane odločbe ni vedel, da je dokument označen s stopnjo tajnosti, zahteva njen umik s pritožbo. Kolikor bi organ vztrajal pri oznaki tajnosti, pa ponovno izpostavlja, da se njegova zahteva nanaša na podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev (policistov PU Koper), na razporejanje delovnega časa in obračunavanje opravljenih ur v delovnem tednu, to pa so podatki, ki so po določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ absolutno dostopni javnosti. To pomeni, da so javnosti dostopni ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, med katerimi je tudi izjema t.i. tajnih podatkov. Poleg tega gre za podatke o porabi javnih sredstev, saj je višina potrebnih sredstev za izplačilo prejemkov policistom odvisna od pravil za razporejanje delovnega časa in obračunavanja opravljenih ur v delovnem tednu. Zahtevani podatki so torej dostopni javnosti kot t.i. izjema od izjem. Odločitev organa, s katero je bila zahteva prosilca zavrnjena, je tako tudi iz tega razloga v nasprotju z materialnim pravom. Kolikor bi organ vztrajal pri oznaki tajnosti in hkrati ne organ ne pritožbeni organ ne bi presodila, da gre v zadevi, ki je predmet zahteve za podatke, ki morajo biti javnosti dostopni po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilec zatrjuje, da je javni interes za razkritje zahtevane informacije močnejši od javnega interesa (ali interesa drugih oseb) za omejitev dostopa in je treba dokument razkriti iz tega razloga. Mnenja je, da je razkritje zahtevanega dokumenta v delu, ki ureja delovnopravna vprašanja, tudi v javnem interesu in je ta interes močnejši od javnega interesa za ohranitev tajnosti dokumenta. Ko gre za izplačila javnim uslužbencem (v konkretnem primeru policistom) je zakonodajalec že z ZDIJZ uzakonil (absolutno) prevlado javnega interesa. Ta se po prepričanju prosilca razteza tudi na javno-uslužbenska delovnopravna vprašanja, ki so sistemske narave oziroma se nanašajo na določeno skupino uslužbencev, še posebej, če gre za policiste. Ti uživajo poseben položaj zaradi svojih nalog, ki so ključne za vzdrževanje reda in miru v družbi. Tako je v interesu javnosti vsaka informacija, ki lahko kaže na ogrožanje izvajanja nalog policije, kot so predvidene, kar je vsekakor tudi informacija o tem, da so policisti v skladu z navodili iz predmetnega dokumenta lahko prikrajšani za pravice, ki jim gredo. Utemeljeno je namreč pričakovati, da bodo delavci, katerih pravice niso spoštovane, nezadovoljni in pripravljeni na uporabo ukrepov, ki so v takšnih primerih na voljo. Stavka policije, četudi je z zakonom omejena, lahko ogrozi red in mir v družbi. Javni interes za razkritje zahtevanih podatkov je tako veliko večji in pomembnejši kot javni interes za njihovo zadržanje v tajnosti. Slednje bi namreč negiralo osnovno namero ZDIJZ, da so podatki povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev javnosti vselej dostopni. Kot je pritožnik v tej pritožbi že večkrat poudaril, zahteva le podatke o navodilih o razporejanju delovnega časa ter obračunavanju opravljenih ur v delovnem tednu. Pri tem se je skliceval na prakso IP v zadevi št. 090-147/2019 z dne 23. 7. 2019. Upoštevaje navedeno je IP predlagal, da postopa po 242. členu ZUP, pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in odloči na novo tako, da sledi zahtevi in razkrije zahtevani dokument oziroma njegov relevantni del. Če IP ne bo ravnal po 242. členu ZUP, je predlagal, da IP ravna po 251. členu ZUP, pritožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo in odloči, da sledi zahtevi prosilca in razkrije zahtevani dokument oziroma njegov relevantni del,  podredno pa pritožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu v ponovno odločanje.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-147/2019/6 (2061-01) z dne 12. 2. 2020, poslal v pristojno odločanje IP. Organ je pritožbi priložil zahtevo prosilca, izpodbijano odločbo ter oceno možnih škodljivih posledic, št. 0602-35/2019/5 (206-10) z dne 16. 5. 2019, Sklep o določenih pooblastilih s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov v Ministrstvu za notranje zadeve in organih v sestavi, št. 022-6/2016/44 z dne 19. 5. 2017, Sklep št. 022-153/2008/26 (283-18) z dne 25. 3. 2009, in uradni zaznamek z dne 10. 1. 2020.

 

Na poziv IP št. 090-33/2020/2 z dne 14. 2. 2020 je organ posredoval IP še zahtevan dokument »Strokovni nadzor nad delom PU Koper – poročilo«, št. 0602-35/2019/4 (206-10) z dne 10. 5. 2019 (v nadaljevanju: Poročilo), katerega prilogi sta Obrazec št. 2, z dne 18. 4. 2019, in Delovni načrt nadzora o izvedbi strokovnega nadzora na posameznem delovnem področju na Policijski upravi Koper, št. 0602-35/2019/2 (206-10) z dne 2. 4. 2019 (v nadaljevanju: Delovni načrt). Na poziv IP (št. 090-33/2020/4 z dne 21. 2. 2020) pa je posredoval še Pooblastilo, št. 0200-4/2019/238 (1502-13) z dne 14. 5. 2019 (v nadaljevanju: Pooblastilo).

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa, s katero mu je bil zavrnjen dostop do zahtevanega dokumenta, v delu, ki se nanaša na navodila oziroma ugotovitve strokovnega nadzora glede razporejanja delovnega časa in obračunavanja opravljenih ur v delovnem tednu.

 

Upoštevaje predmet zahteve, pritožbene navedbe in posredovane dokumente sta bila predmet presoje IP

Poročilo in Obrazec št. 2. Delovni načrt nadzora se namreč nanaša na samo izvedbo strokovnega nadzora na Policijski upravi Koper, katerega rezultat sta bila Poročilo in Obrazec št. 2. Vsebina tega delovnega načrta so povsem splošne opredelitve glede organizacijskih zadev, ki naj bodo predmet nadzora. Povedano drugače, z načrtom je bila opredeljena vsebina nadziranega delovnega področja, medtem ko so predmet zahteve prosilca konkretna navodila oziroma ugotovitve glede razporejanja delovnega časa in obračunavanja opravljenih ur v delovnem tednu.

 

IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da organ razpolaga z zahtevanima dokumentoma v materializirani obliki, sporno pa je, ali sta Poročilo in Obrazec št. 2 javno dostopna (v celoti ali delno). Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov na podlagi 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju najprej presojal obstoj te izjeme.

 

Podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen

 

V skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen.

 

V obravnavanem primeru sta Poročilo in Obrazec št. 2 označena s stopnjo tajnosti INTERNO. S stopnjo tajnosti se označijo podatki, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa (prvi odstavek 13. člena ZTP). Kot tajni podatki z delovnega področja državnih organov Republike Slovenije se določijo podatki, ki se nanašajo na varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države. Podatki se torej določijo kot tajni, ko gre za varstvo temeljnih interesov države in s tem tudi za občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Kot že navedeno, določa ZDIJZ tajne podatke kot eno od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer se obstoj tajnega podatka presoja po ZTP, kar pomeni, da morata biti za obstoj tajnega podatka kumulativno izpolnjena materialni in formalni kriterij.

 

Materialni pogoj se nanaša na samo vsebino podatka. Kateri podatki se lahko določijo za tajne, določa ZTP v 5. členu. Po tej določbi se lahko za tajnega določi podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, in se nanaša na eno od interesnih področjih, ki jih taksativno navaja. Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastale oziroma očitno lahko nastale določene škodljive posledice za varnost države ali za njene politične oziroma gospodarske koristi, drugi pa je v povezavi škodljivih posledic s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Izpolnjevanje materialnega kriterija za določitev tajnega podatka po ZTP je vezano tudi na vsebino podatka, ki je označen kot tajen, kar pomeni, da je IP presojal vsebino predmetnih dokumentov na podlagi določb 5. člena ZTP.

 

V obravnavanem primeru je organ kot interesno področje navedel varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Vidik materialnega kriterija pa se po mnenju organa kaže tudi v tem, da bi razkritje teh podatkov nepoklicani osebi škodovalo organu pri uveljavljanju strateških nacionalnih interesov v okviru nalog policije pri implementaciji sodbe arbitražnega sodišča. Kot relevantno interesno področje, ki je v obravnavanem primeru varovano, je torej varnostna dejavnost organa, ob tem pa IP izpostavlja kot relevantno interesno področje še področje javne varnosti. Policija je namreč osrednji subjekt varovanja pravnega sistema, tj. države in njenih institucij, kamor spadajo varovanje življenja, zdravja, osebne svobode in tudi časti ter lastnine državljanov (če gre v konkretnem primeru za javno zadevo)[2]. Da policija opravlja naloge in pooblastila, ki se nanašajo na javno varnost, pa izhaja tudi iz 1. člena[3] Zakona o pooblastilih in nalogah policije[4] in Resolucije o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 – »Kakovostna policija za varno Slovenijo«[5], in samih navedb prosilca.

 

Elementa materialnega pogoja se nadalje kažeta v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je lahko upravičeno označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi formalnega kriterija:

  1. Podatek lahko za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP  predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. S predmetnim zakonom je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Pooblaščena oseba določi stopnjo tajnosti ob njegovem nastanku oziroma ob začetku izvajanja nalog organa, katere rezultat bo tajen podatek. IP je v obravnavanem primeru vpogledal v Pooblastilo, s katerim je generalna direktorica policije pooblastila namestnika za nadomeščanje v njeni odsotnosti od 15. 5. do 17. 5. 2019, z vsemi pooblastili. Vpogledal pa je tudi v Sklep o določenih pooblastilih s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov v Ministrstvu za notranje zadeve in organih v sestavi, št. 022-6/2016/44 z dne 19. 5. 2017. V skladu z 2. točko prvega odstavka 2. člena tega sklepa lahko stopnje tajnosti INTERNO, ZAUPNO IN TAJNO tajnim podatkom s svojega delovnega področja določi, spremeni ali prekliče tudi namestnik generalnega direktorja policije.
  2. Pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega.

V obravnavanem primeru iz ocene možnih škodljivih posledic izhaja, da je generalna direktorica policije z odločbo odredila strokovni nadzor nad delom PU Koper na področju organizacijskih zadev, in v skladu s tem je bil opravljen strokovni nadzor nad delom Postaje pomorske policije. Postaja pomorske policije PU Koper izvaja naloge varovanja morske med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Navedena enota skrbi za uveljavitev slovenskih nacionalnih interesov v okviru implementacije sodbe arbitražnega sodišča. Razkritje ugotovitev strokovnega nadzora nad delom enote (razporejanje na delo, organizacija dela,…) bi lahko škodovalo organu pri uveljavljanju strateških nacionalnih interesov v okviru nalog policije za implementacijo sodbe arbitražnega sodišča. IP je ocenil, da je pooblaščena oseba dovolj konkretizirala možne škodljive posledice, ki bi nastale z razkritjem dokumenta za delovanje oziroma izvajanje nalog organa. Ugotovil pa je tudi, da predmetna ocena ni bila napravljena pravočasno, torej najkasneje v treh dneh po nastanku Poročila in Obrazca št. 2, kot to določa četrti odstavek 11. člena ZTP. Poročilo je namreč z dne 10. 5. 2019, Obrazec št. 2 pa z dne 18. 4. 2019, medtem ko je ocena možnih škodljivih posledic z dne 16. 5. 2019.

  1. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP). IP je talko ob pregledu Poročila ugotovil, da obsega štiri strani, in Obrazec št. 2 prav tako, pri čemer je vsaka stran, v glavi in nogi, vidno označena s stopnjo tajnosti INTERNO. Ugotovil pa je tudi, da strani Poročila niso ustrezno številčno označene, kot to določa Uredba o varovanju tajnih podatkov[6], so pa ustrezno označene na Obrazcu št. 2. Ob tem IP še dodaja, da je Poročilo ustrezno označeno kot kopija.

 

IP je na podlagi vsega navedenega zaključil, da v obravnavanem primeru niso kumulativno izpolnjeni vsi elementi za obstoj formalnega kriterija za klasifikacijo predmetnega dokumenta kot tajni podatek s stopnjo tajnosti INTERNO, vendar je upošteval še določbo tretjega odstavka 17. člena ZTP. V skladu z navedeno določbo se mora podatek oziroma dokument obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti, torej, če je izpolnjen le eden izmed formalnih elementov. Tako izhaja tudi iz besedila Predloga zakona o tajnih podatkov[7]. Iz obrazložitve predloga člena namreč izhaja, da mora biti ravnanje s podatkom skladno z oznako tajnosti, ne glede na izostanek ostalih oznak.

 

Ob tem IP še dodaja, da navedbe prosilca, da izpolnjevanje formalnega kriterija za oznako tajnega podatka ni bilo zatrjevano in da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali je za konkretni dokument sploh izdelana ocena možnih škodljivih posledic, kdo jo je izdelal in kdaj, ne vzdržijo v celoti. V izpodbijani odločbi je organ na koncu obrazložitve navedel, kdo je določil stopnjo tajnosti in katero stopnjo, prav tako pa tudi na kateri pravni podlagi.

 

Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da je podana izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker se je prosilec v pritožbi skliceval na javni interes, je IP v nadaljevanju presojal še, ali je podan javni interes za razkritje Poročila in Obrazca št. 2, na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Test javnega interesa

 

V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa v obravnavanem primeru niso podani. V obravnavanem primeru sta namreč predmet presoje dokumenta, ki sta označena s stopnjo tajnosti INTERNO, torej najnižjo stopnjo tajnosti, zato je izvajanje testa interesa javnosti dovoljeno.

 

V obravnavanem primeru je IP tako presojal, ali je javni interes glede razkritja zahtevanih podatkov iz Poročila in Obrazca št. 2, ki obsegata podatke o delu policije, močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do teh podatkov, ki so opredeljeni kot tajni.

 

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

 

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[8] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

V obravnavanem primeru razlogi za varovanje zahtevanih podatkov izhajajo iz ocene možnih škodljivih posledic in samega položaja policije, po drugi strani pa prosilec meni, da je razkritje zahtevanega dokumenta v delu, ki ureja delovnopravna vprašanja, v javnem interesu, in da je ta interes močnejši od javnega interesa za ohranitev tajnosti dokumenta. Ko gre za izplačila javnim uslužbencem (v tem primeru policistom) je zakonodajalec že z ZDIJZ uzakonil (absolutno) prevlado javnega interesa. Ta se po prepričanju prosilca razteza tudi na javno-uslužbenska delovnopravna vprašanja, ki so sistemske narave oziroma se nanašajo na določeno skupino uslužbencev, še posebej, če gre za policiste. Ti po njegovem mnenju uživajo poseben položaj zaradi svojih nalog, ki so ključne za vzdrževanje reda in miru v družbi. V interesu javnosti je torej vsaka informacija, ki lahko kaže na ogrožanje izvajanja nalog policije, kot so predvidene, kar je vsekakor tudi informacija o tem, da so policisti v skladu z navodili iz predmetnega dokumenta lahko prikrajšani za pravice, ki jim gredo. Utemeljeno je namreč pričakovati, da bodo delavci, katerih pravice niso spoštovane, nezadovoljni in pripravljeni na uporabo ukrepov, ki so v takšnih primerih na voljo.

 

IP je ob tehtanju vseh argumentov sprejel zaključek, da je treba slediti argumentom prosilca in dostop do dela zahtevanega Poročila, ki je označen s stopnjo tajnosti INTERNO, dovoliti, ker (ne glede na to, da gre za izjemo tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) javni interes za razkritje prevlada. Pri tem je IP upošteval naslednje argumente:

  1. Vsebina nadziranega delovnega področja so bile organizacijske zadeve. Poročilo obsega ugotovitve nadzora, ki se nanašajo na vodenje in organiziranje dela (sklicevanje delovnih razgovorov, …) in razporejanje delovnega časa (razporedi dela, referenčna obdobja), pa tudi zaključek ter predloge za odpravo pomanjkljivosti in boljšo kakovost dela. Pri nadzoru se je presojalo spoštovanje določb Zakona o organizaciji in delu v policiji (ZODPoL)[9], Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)[10], Kolektivne pogodbe za policiste (KPP)[11], Pravil policije in Hišnega reda. Preverjalo se je rezultate dela, organizacijo, načrtovanje, vodenje in nadziranje dela ter gospodarnost in učinkovitost. Ker ima policija zelo pomembno in odgovorno vlogo v družbi in ker se Poročilo nanaša na spoštovanje zakonskih in podzakonskih predpisov s področja delovnih razmerij, je v prvi vrsti relevantno, da ravna v skladu s predpisi tudi organ sam. Posameznik, pravna država ter človekove pravice in temeljne svoboščine so namreč temelji naše države. Slednje izhaja že iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (v nadaljevanju: Temeljna ustavna listina)[12], zato je relevantno, da se ta temelj spoštuje in utrjuje, še posebej pri represivnih organih. Povedano drugače, policija je na eni strani represivni organ, ki pri svojem delu posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, ter na drugi strani zagotavlja temeljne vrednote naše družbe in se od nje pričakuje večja skrb pri zagotavljanju varnosti posameznikov in skupnosti, varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitvi pravne države, in ker se zahtevani dokumenti nanašajo na samo delo policije in spoštovanje zakonodaje, oziroma na vprašanje zakonitosti njenega notranjega delovanja, je pomemben tudi nadzor javnosti nad njenim notranjim delom.
  2. Ugotovitve in predlogi ukrepov so povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in porabo javnih sredstev, kar je tudi eden od argumentov, da javni interes za dostop do Poročila pretehta nad javnim interesom, da Poročilo ni javno dostopno. Podatki v Poročilu se namreč nanašajo tudi na izplačilo dodatkov, nadurno delo,… Poraba javnih sredstev je tako nedvomno eden od argumentov v prid razkritju pri tehtanju interesa javnosti v obravnavanem primeru. Delo organov kot porabnikov javnih sredstev mora biti namreč zakonito, gospodarno in transparentno, saj to posledično pomeni ustrezno porabo javnih sredstev.
  3. Eno od dejstev, ki utemeljuje razkritje dela zahtevanega dokumenta na podlagi testa javnega interesa, je po mnenju IP tudi dejstvo, da sta dokument pripravila pooblaščena uslužbenca Službe generalnega direktorja policije (v nadaljevanju: SGDP) na podlagi odločbe generalne direktorice policije, pri čemer sta preverjala rezultate dela in vsebinsko skladnost dela nadzirane enote s cilji in načrti policije. Javnost se ima namreč po oceni IP pravico seznaniti s splošnimi ugotovitvami glede organizacijskih zadev v nadzorovani enoti. Dokument se namreč nanaša na delo policije, ki je porabnik javnih sredstev, prav tako je porabnik javnih sredstev tudi SGDP kot nadzorni organ oziroma pooblaščena uslužbenca SGDP, ki sta pripravila Poročilo.

 

IP je tako naložil organu, da umakne s Poročila stopnjo tajnosti INTERNO:

  • v uvodnem delu dokumenta, kjer so navedeni podatki o organu, naslovniku, številki in datumu dokumenta, zadevi in zvezi, podlagi za strokovni nadzor nad delom PU Koper (odločba generalne direktorice policije in delovni načrt nadzora), do točke »1. Vodenje in organiziranje dela«, ter
  • v delu dokumenta od točke »2. Razporejanje delovnega časa«, torej v delu, ki obsega ugotovitve glede razporejanja delovnega časa, zaključek in predlog ukrepov, podatke o vodji nadzora in generalni direktorici policije.

 

Glede Obrazca št. 2, z dne 18. 4. 2019, pa je IP ocenil, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo, razen na zadnji strani, kjer je naveden Predlog ukrepov za odpravljanje pomanjkljivosti ali nepravilnosti. Dokument namreč obsega podrobnejše opise za posamezne policiste. IP je pri tem upošteval, da je policija pomemben del nacionalnega varnostnega sistema države, kar je podrobneje utemeljil že predhodno. Kot že navedeno, eden od argumentov za razkritje zahtevanih podatkov je dejstvo, da se podatki nanašajo na spoštovanje normativnih predpisov in da so povezani tudi s porabo javnih sredstev. Gre za določene ugotovitve strokovnega nadzora na posameznih delovnih področjih Policijske uprave Koper, ki se nanašajo na organizacijske zadeve, in kot se ima po oceni IP javnost pravico seznaniti s splošnimi ugotovitvami nadzora, se ima po oceni IP tudi s predlogom ukrepov. Le na ta način bo imela javnost možnost, da spremlja nadaljnja postopanja direktorja za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti do postavljenega roka izvedbe. Upoštevaje navedeno je tako IP naložil organu, da z Obrazca št. 2 umakne stopnjo tajnosti INTERNO:

- v uvodnem delu dokumenta, kjer so navedeni podatki o organu, zap. št. dokumenta, datumu in vrsti nadzora, zadevi, organizacijskem področju, nadzirani enoti in odgovorni osebi ter o pooblaščenih osebah, ki sta opravili nadzor, torej do vsebine pod »Podrobnejši opis pomanjkljivosti ali nepravilnosti«, ter

- na zadnji strani dokumenta od »Predlog ukrepov za odpravljanje pomanjkljivosti ali nepravilnosti«, kjer je opisan predlog ukrepov, kaj mora zagotovit direktor, rok izvedbe ter imena, priimka, naziva in podpisa pooblaščenih nadzornikov, razen dveh točk, ki se ne nanašata na zahtevane podatke.

 

Osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov

 

IP je po uradni dolžnosti ugotovil, da presojani dokumenti, za katere je odločil, da so prosto dostopni, obsegajo določene osebne podatke, zato se opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov. Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme tako napotuje na določbe zakona o varstvu osebnih podatkov. Ugotoviti pa gre, da se od 25. 5. 2018 uporablja Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[13]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka (kot izhaja iz prve točke 4. člena).

 

Upoštevajoč definicijo osebnih podatkov obsegata predmetna dokumenta določene osebne podatke:

  • Poročilo:

∙ znanstveni naziv, ime in priimek, položaj, naziv delovnega mesta in podpis naslovnika dokumenta oziroma podpisnika soglasja;

∙ znanstveni naziv, ime in priimek, naziv delovnega mesta in podpis vodje nadzora.

  • Obrazec št. 2:

∙ ime in priimek, položaj in naziv delovnega mesta odgovorne osebe;

∙ znanstvena naziva, imeni in priimka, naziva delovnih mest in podpisa obeh pooblaščenih uslužbencev za nadzor.

 

Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če je za obdelavo osebnih podatkov podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

 

V obravnavanem primeru predstavlja ustrezno pravno podlago točka c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, konkretno določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu z navedeno določbo se namreč dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma, in sicer pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse.[14] Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki opravljajo javno funkcijo oziroma so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javnega sektorja in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja.[15] Povedano drugače, v obravnavanem primeru je mogoče ugotoviti, da navedeni osebni podatki generalne direktorice policije, direktorja PU Koper in pooblaščenih nadzornikov niso varovani, ker gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem.

 

Sklepno

 

Izhajajoč iz navedenega je IP delno ugodil pritožbi prosilca in delno odpravil izpodbijano odločbo ter sam odločil o zadevi, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP. IP je tako naložil organu, da s Poročila in Obrazca št. 2 umakne stopnjo tajnosti INTERNO, kot to določa točka 1. 1 izreka te odločbe ter prosilcu posreduje fotokopiji predmetnih dokumentov, kot to izhaja iz točke 1. 2 izreka te odločbe. V delu, v katerem je IP ugotovil obstoj izjeme varstva tajnih podatkov, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[16] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka   

 

 


[1] Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11.

[2] Obrazložitev Predloga zakona o nalogah in pooblastilih policij, katerega besedilo je določila Vlada na 30. seji 20. 9. 2012.

[3] “Policija opravlja naloge in pooblastila po določbah tega zakona zaradi zagotavljanja temeljnih dolžnosti policije, ki obsegajo: zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države. Policija opravlja naloge in pooblastila zaradi preprečevanja in odpravljanja nevarnosti, ki ogrožajo dobrine iz prejšnjega odstavka.«

[4] Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US in 47/19.

[5] Policija kot del enotnega varnostnega sistema, pristojna za opravljanje nalog notranje varnosti, opravlja javnovarnostne naloge, s katerimi varuje življenje in telesno integriteto ljudi ter vse oblike premoženja, tako da izvaja ukrepe za preprečevanje nevarnosti nastanka škodljivih posledic in tudi represivne ukrepe, potrebne za preiskovanje varnostnih dogodkov s škodljivimi posledicami in odkrivanje odgovornih oseb (Uradni list RS, št. 75/15).

[6] Uradni list RS, št. 74/05, 7/11 in 24/11 – popr..

[7] Vlada je besedilo določila na 25. korespondenčni seji 20. 3. 2001.

[8] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.

[9] Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19 in 66/19 – ZDZ.

[10] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19.

[11] Uradni list RS, št. 41&12, 97/12, 41/14 in 22/16.

[12] Uradni list RS, št. 1-I z dne 25. 6. 1991.

[13] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[14] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1410/2010-13, z dne 25. 5. 2011.

[15] Npr. odločba IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017.

[16] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.