Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 26.09.2019
Naslov: prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
Številka: 090-196/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente povezane z različnimi dogodki, ki so se zgodili v obdobju 25-ih let.  Organ je pregledal dokumentacijo, opravil poizvedbe in prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi je razpolagal, na način, da je predhodno prekril varovane osebne podatke. Prosilec se je pritožil, ker ni prejel vseh zahtevanih dokumentov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi je razpolagal, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:


Številka: 090-196/2019/2
Datum:  26. 9. 2019

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 8. 2019, zoper odločbo Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-72/2019/11 (206-04) z dne 5. 8. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca z dne 13. 8. 2019 zoper odločbo organa št. 090-72/2019/11 (206-04) z dne 5. 8. 2019 se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v :


Prosilec je na Policijsko postajo Ljubljana Šiška dne 29. 5. 2019 posredoval vlogo, in sicer da mu na podlagi ZDIJZ in ZUP omogočijo vpogled in fotokopije dokumentacije, podatkov o preiskavah oz. opravljenih razgovorih s storilci in nastalih fotografij ob prijavi in eventualnem pregonu, ki jih je opravila Policijska postaja Šiška zaradi naznanitve poškodovanj na objektih…

Policijska uprava Ljubljana Šiška je zahtevo prosilca dne 2. 7. 2019 posredovala na GPU, Službi generalne direktorice policije (v nadaljevanju Policija oz. organ), ki je prosilca dne 3. 7. 2019 pozval k dopolnitvi zahteve, in sicer da podrobneje opredeli obdobje dogodka, na katerega se nanaša zahtevana dokumentacija.

Prosilec je z dopisom z dne 8. 7. 2019 zahtevo dopolnil, in sicer je navedel številne dogodke od 22. 1. 1993 do 20. 10. 2018 (45 različnih datumov), vezanih na njegovo zahtevo. Na podlagi dopolnjene zahteve je organ od Policijske postaje Ljubljana Šiška in Ljubljana Center zahteval dokumentacijo, ki se nanaša na navedene datume in opredelitev, ali glede posredovanja dokumentacije obstajajo morebitni zadržki. Na podlagi prejete dokumentacije je organ dne 18. 7. 2019 naslovil zaprosilo za mnenje tudi na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, ki glede posredovanja dokumentov prosilcu ni imelo zadržkov.

Organ je dne 5. 8. 2019 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca v delu, v katerem organ ne razpolaga z dokumenti zavrnil, v preostalem delu, v katerem organ z dokumenti razpolaga, pa je zahtevo delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Organ je ugotovil, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede določenih osebnih podatkov, zato v dokumentih ni prekrival podatkov o imenu in priimku javnih uslužbencev, njihovega naziva in delovnega mesta, saj gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem njihovega delovnega razmerja (priprava oz. podpis dokumentov). Organ je prekril osebne podatke, za katere ni našel zakonske podlage za razkritje, prav tako pa glede njih ni podana privolitev posameznika, in sicer imena in priimke posameznikov, naslov bivališča, telefonske številke. Glede določenih dokumentov je organ ugotovil, da z njimi ne razpolaga. Organ namreč nima možnosti vpogleda v računalniške evidence za dogodke pred 1. 1. 2008, ker se je informacijski sistem policijske postaje takrat šele začel uporabljati. Organ tako za dogodke od 22. 1. 1993 do 13. 6. 2007 nima možnosti ugotoviti, na kakšen postopek se vloga prosilca sploh nanaša. Glede na časovno oddaljenost ter določene roke hrambe, policijska postaja predvideva, da dokumentacije starejše od 2008 v zbirki dokumentarnega gradiva ne hrani več. Policijska postaja Ljubljana Šiška je tudi ugotovila, da glede dogodkov vezanih na nekatere od zahtevanih datumov (naštetih v predzadnjem odstavku 7. strani izpodbijane odločbe), ne razpolaga z nobeno dokumentacijo. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, je organ prosilcu posredoval številne dokumente, s prekritimi osebnimi podatki, zavrnil pa dostop do dokumentov, s katerimi ne razpolaga.

Prosilec je dne 13. 8. 2019 pri organu vložil pritožbo na izpodbijano odločbo. V pritožbi je znova navedel, kaj je zahteval in naštel vse datume in dogodke, ki jih je navedel v svoji dopolnitvi zahteve. Prosilec je navedel, da organ ni odločal v skladu z njegovo zahtevo in tudi ne v skladu z dopolnitvijo njegove zahteve, saj je odločil le o 13 zadevah s Policijske postaje Ljubljana Šiška, ne pa tudi o vseh navedenih vlogah, vseh prijavah na PP Šiška, PP Center, Policijo Štefanova 2, o čemer se organ ni utemeljeno kakorkoli izrekel in se nesmiselno in neutemeljeno izgovarja zgolj na novo nastali dokument PP Šiška z dne 16. 7. 2019.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, posredoval IP v reševanje, z dopisom št. 090-72/2019/13 (2061-01) z dne 23. 8. 2019. Odstopu pritožbe je organ priložil tudi vso dokumentacijo, ki je nastala v postopku odločanja o zahtevi prosilca in vse dokumente, ki jih je prosilcu posredoval. Organ je še navedel, da vsebinsko svoje odločitve o zahtevi dostopa do informacij javnega značaja ne bo spremenil.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se prosilec pritožuje v zavrnilnem delu, in sicer glede dokumentov, ki mu jih organ ni posredoval, torej se pritožuje zoper II. točko izreka izpodbijane odločbe, ne pa tudi glede dokumentov, ki jih je prejel v okviru I. točke izreka izpodbijane odločbe. Predmet pritožbenega postopka so torej izključno dokumenti, glede katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, ker z njimi ne razpolaga. Odločitev organa iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe zato ni predmet tega pritožbenega postopka in je postala tako dokončna.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da je organ z 2. točko izreka izpodbijane odločbe zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju dokumentacije, ki se nanaša na datume pred letom 2008, ter na datume 29. 4. 2008, 18. 7. 2008, 18. 8. 2010, 12. 9. 2008, 16. 10. 2008, 28. 10. 2009, 8. 1. 2010, 30. 4. 2010, 7.7. 2010, 8. 7. 2010, 3. 9. 2010, 23. 11. 2010, 30. 1. 2012, 15. 1. 2015, 3. 5. 2016 in 20. 1. 2015, saj dokumentacija ne obstaja.

Iz pritožbenega postopka izhaja, da je organ zahtevo prosilca obravnaval na način, da je prosilca pozval, da zahtevo dopolni z navedbo obdobja dogodka, na katerega se zahteva nanaša, prosilec pa je zahtevo dopolnil s 45 različnimi datumi. Na podlagi tako dopolnjene zahteve je organ za vse od naštetih datumov opravil poizvedbe pri PP Ljubljana Šiška, kot tudi pri PP Ljubljana Center, ter za vsakega od navedenih datumov prejel bodisi dokumente, bodisi pojasnilo, da Policijska postaja z dokumentacijo, vezano na navedeni datum, ne razpolaga. PP Šiška je tudi pojasnila, da nima možnosti vpogleda v računalniške evidence za datume pred letom 2008, saj se takrat Informacijski program ISPP še ni uporabljal. Tako nima možnosti ugotoviti, na kakšen postopek se nanaša vloga prosilca, hkrati pa tudi predvideva, da dokumentacije od leta 2008 dalje ne hrani več. Organ je glede prejete dokumentacije pridobil dodatna pojasnila Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ki zadržkov za posredovanje ni imelo, zato je organ prosilcu posredoval vso dokumentacijo, glede katere je ugotovil, da z njo razpolaga, na način, da je na dokumentaciji opravil delni dostop in prekril podatke, ki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov.

Glede na navedeno IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da z drugimi dokumenti (razen teh, ki jih je prosilcu posredoval) ne razpolaga. Iz samega postopka ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal še s kakšnimi od zahtevanih dokumentov, pa jih prosilcu iz kakšnega razloga ne bi želel poslati. Prosilec razen navajanja, da se je organ glede neobstoja dokumentov zgolj pavšalno skliceval na dokument z dne 16. 7. 2019, ni ponudil nobenega dokaza, ki bi utemeljeval, da organ z dokumenti razpolaga in da jih prosilcu ne želi posredovati. IP ugotavlja, da je dokument z dne 16. 7. 2019 dopis, s katerim je PP Ljubljana Šiška organu posredovala vso dokumentacijo, ki se nanaša na dogodke oz. postopke, ki jih je v svoji vlogi datumsko navedel prosilec, iz dokumenta pa so razvidni tudi datumi, v zvezi s katerimi organ ni našel nobenih dokumentov, ki bi se navezovali na dogodke ali postopke, ki jih je v zahtevi navedel prosilec. Po oceni IP dokument ne predstavlja nesmiselnega in neutemeljenega izgovarjanja organa, temveč gre za dokument, ustvarjen s strani PP Ljubljana Šiška, ki utemeljuje in obrazlaga utemeljene okoliščine glede (ne)obstoja zahtevanih dokumentov, na katerega se je organ v postopku lahko ustrezno skliceval.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da ustvarijo nov dokument, niti da pridobi dokumente, s katerimi ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka