Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.12.2018
Naslov: prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
Številka: 090-185/2018
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval kopijo prijave kaznivega dejanja zoper konkretnega posameznika in vse dokumente, ki jih je organ v zvezi s to prijavo izdelal. Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. Dejstvo, da je bila zoper določenega posameznika podana prijava kaznivega dejanja ter da je organ v zvezi s tem vodil kakršenkoli postopek, predstavlja osebni podatek posameznika. Organ se posledično ni opredelil niti do kriterija materializirane oblike niti do tega, ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga. IP je sledil navedbam organa in zavrnil pritožbo prosilca kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-185/2018/7

Datum: 14. 12. 2018


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 8. 2018, zoper odločbo Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-79/2018/5 (2061-01) z dne 20. 7. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.         Pritožba prosilca zoper odločbo organa št. 090-79/2018/5 (2061-01) z dne 20. 7. 2018 se zavrne.

 

2.         V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 29. 6. 2018 na Nacionalni preiskovalni urad naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje kopije dopisa – anonimne prijave nekdanjega uslužbenca družbe …kaznivega dejanja korupcije … (ki naj bi ga storil …), naslovljenega na …, ki naj bi ga naslovni organ prejel 2. 7. 2012. Zaprosil je tudi za kopijo vpisne knjige, iz katere izhaja datum prejema prijave in kopijo poštne ovojnice, če je bila prijava prejeta po pošti. Zaprosil je tudi za posredovanje vseh drugih morebitnih dokumentov, ki jih je organ izdelal v zvezi z navedeno prijavo.

 

Nacionalni preiskovalni urad je zahtevo prosilca dne 29. 6. 2018 odstopil v reševanje Policiji, saj se zahteva nanaša na njeno delovno področje.

 

Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-79/2018/5 (2061-01) z dne 20. 7. 2018 v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da se pri zaprošenih dokumentih ni opredelil niti do kriterija materializirane oblike niti do kriterija ali z informacijo razpolaga, saj bi že s samim razkritjem podatkov o tem, ali dokumenti obstajajo, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi kakršenkoli postopek, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ta je pa s sklicevanjem na njegovo ime in priimek, v konkretnem postopku nedvomno določen. Gre torej za varovani podatek po prvi točki v povezavi z drugo točko 6. člena ZVOP-1. Pravna podlaga za razkritje podatka o tem, ali je bila zoper posameznika vložena (anonimna) prijava in ali teče (oz. je tekel) kakšen drug postopek, ne obstaja. Tudi delni dostop v konkretnem primeru ne bi bil mogoč, saj bi prosilec kljub izločitvi izjem, poznal njihovo vsebino in tako organ ne bi mogel niti z izločitvijo osebnih podatkov varovati oziroma zagotoviti njihove zaupnosti. Organ se je v nadaljevanju skliceval tudi na prvi odstavek 5.a člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop tudi tedaj, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. 118. člen ZNPPol določa, da so dolžni uslužbenci policije varovati tudi anonimnost prijaviteljev. Te podatke sme razkriti le na podlagi odredbe sodišča.

 

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 23. 8. 2018 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Prosilec navaja, da se njegova zahteva nanaša na posredovanje informacij iz že zaključenega predkazenskega postopka, v katerem …. Celoten predkazenski postopek je temelji na podtaknjeni zlonamerni anonimni ovadbi, ki ima vse zakonske znake krive ovadbe. Po tem, ko sta Policija in tožilstvo zaključila predkazenski postopek, sta prosilcu še naprej ovirala dostop do kakršnihkoli informacij o poteku predkazenskega postopka. Prosilec je podrobneje pojasnil, kako naj bi bila prijava vložena z namenom, da … ter da se z nerazkritjem krive ovadbe pomaga pri prikrivanju domnevnega storilca kaznivega dejanja. Prosilec v nadaljevanju navaja, da je nesporno, da so organu, javnosti in tudi prosilcu, …, ki bi se lahko nahajala v zahtevani informaciji, zato sklicevanje organa, da bi prosilec kljub izločitvi izjem poznal njihovo vsebino, povsem irelevantno in ne daje organu nobene podlage za njegovo odločitev. Organ se sklicuje tudi na pravico do varovanja zasebnosti in dobrega imena, pri čemer organ govori le na splošno, ne pa o konkretni anonimni kazenski ovadbi. Organ se tudi ni opredelil do dejstva, da je bil predmetni kazenski postopek zaključen že leta 2014 in da so bile vse ovadbe ovržene. Zaradi ravnanja organa in razkritja vsebine anonimne kazenske ovadbe, pa se je hkrati že škodovalo dobremu imenu .... Javni interes oz. … je zato neprimerno močnejši od pavšalnega varstva osebnih podatkov, kar zatrjuje organ. Prosilec nasprotuje tudi sklicevanju na prvi odstavek 5.a člena ZDIJZ. Navaja, da je bila kazenska ovadba naslovljena na štiri državne organe, prosilec pa je informacije zahteval od vseh štirih organov in jih je že prejel tako od tožilstva kot od Vlade RS. Prosilec torej ne razume, kakšni so bili motivi organa, da je glede njegove iste zahteve odločil drugače, kot preostali zaprošeni organi.

 

Po prejemu pritožbe, je organ slednjo skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Z namenom ugotoviti dejansko stanje in vse relevantne okoliščine v konkretni pritožbeni zadevi je IP dne 26. 11. 2018 pri organu opravil ogled in camera. Ogled in camera je procesni institut Informacijskega pooblaščenca, ki ga ta opravi na podlagi 11. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu, njegov namen pa je, da IP sam, brez prisotnosti strank, oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na morebitne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka in da ugotovi resnično dejansko stanje in vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Ob pregledu zahteve prosilca IP ugotavlja, da je zahteva oblikovana na način, da se prosilec želi seznaniti z anonimno prijavo kaznivega dejanja in vsemi dokumenti, ki jih je organ izdelal na podlagi prijave zoper konkretnega posameznika.

 

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

IP pred nadaljnjo obrazložitvijo izpostavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba oz. uredba), ki je v določenih delih nadomestila določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

Ker je bila izpodbijana odločba izdana po začetku uporabe določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, se v obravnavanem primeru primarno uporabljajo določbe te uredbe. Upoštevaje navedeno se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do splošnih pojmov, ki so relevantni v obravnavanem primeru, nato pa še do obdelave predmetnih osebnih podatkov.

 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe).

 

Še vedno veljavne določbe 8. člena ZVOP-1 določajo, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ter da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

 

Kadar torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je takšna obdelava skladna z zakonodajo.

 

IP pritrjuje organu, da predstavlja podatek, ali je bila zoper konkretnega posameznika vložena prijava kaznivega dejanja in ali se zoper določenega posameznika vodi kakršenkoli postopek, podatek, ki se nanaša na posameznika, ta je pa s sklicevanjem na njegovo ime in priimek, v konkretnem postopku nedvomno določen. Že sam obstoj takšnega dokumenta predstavlja varovan osebni podatek posameznika, zaradi česar je ustrezno, da se tako organ, kot tudi IP s to odločbo, do kriterija materializirane oblike niti do kriterija ali z informacijo razpolaga, ni opredelil saj bi že s samim razkritjem podatkov o tem, ali dokumenti obstajajo, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. IP namreč v konkretnem primeru ni našel nobene pravne podlage, na podlagi katere bi bilo razkritje tega osebnega podatka javnosti dopustno.

 

Tudi delni dostop v konkretnem primeru ne bi bil mogoč, saj bi prosilec kljub izločitvi izjem, poznal njihovo vsebino in tako organ ne bi mogel niti z izločitvijo osebnih podatkov varovati oziroma zagotoviti njihove zaupnosti. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato se tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi moglo prikriti njegove prepoznavnosti. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.

 

Na odločitev v konkretni zadevi tudi ni relevantno, s katerimi podatki in dokumenti prosilec že razpolaga, saj zgolj dejstvo, da se prosilec sklicuje na to, da pozna obstoj določenega dokumenta, ne predstavlja ustrezne pravne podlage za njegovo razkritje. Pri presoji, ali določen dokument predstavlja informacijo javnega značaja, namreč ni relevantno, katere okoliščine v konkretni zadevi so prosilcu morebiti poznane in ali ima prosilec na kakšni drugi zakonski podlagi pravico dostopati do tovrstnih dokumentov oz. ali ima prosilec posebne razloge ali privilegije, zaradi katerih bi bil upravičen zahtevati tovrstne informacije, temveč je treba presoditi le, ali gre za dokumente, ki so javno dostopni vsakomur. Pri presoji, ali lahko prosilec po ZDIJZ pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo (načelo erga omnes), to pa glede na vse navedeno, v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je treba zahtevo prosilca zavrniti že iz razloga varstva osebnih podatkov (ne da bi se IP sploh opredelil do obstoja zahtevanih dokumentov, saj že potrditev obstoja dokumenta v konkretnem primeru predstavlja obdelavo osebnih podatkov), zato se IP ni podrobneje spuščal v preostale navedbe organa in prosilca v konkretni zadevi, saj slednje ne bi privedlo do drugačne odločitve v konkretnem postopku.

 

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je izrek odločbe prve stopnje zakonit, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka