Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 20.10.2016
Naslov: Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve - Policija
Številka: 090-170/2016
Kategorija: Tajnost vira
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente, ki so nastali v zvezi z obravnavo in preiskovanjem navedb anonimnega prijavitelja zoper delo policista. Organ je zahtevo zavrnil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je glede večine dokumentov, nastalih v notranje varnostnem preverjanju konkretnega policista, podana izjema varovanja tajnosti vira prijave po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Namreč, kljub temu, da gre za anonimno prijavo brez navedbe imena in priimka prijavitelja, bi bilo mogoče na podlagi dejstev in okoliščin, navedenih v vsebini prijave, priloženih slik in razkritja pošte, na kateri je bila anonimna prijava oddana na pošto, prijavitelja identificirati. Ker gre za takšno koncentracijo in prepletanje podatkov iz anonimne prijave in ugotovitev iz notranje varnostnega preverjanja očitanega ravnanja oz. dejanja konkretnega policista, tudi ni mogoče izvesti delnega dostopa, saj mora IP zasledovati standard absolutne nezmožnosti določljivosti prijavitelja. Glede dveh poročil o intervenciji policije pa je IP ugotovil, da gre za prosto dostopna dokumenta, na katerih mora organ prekriti varovane osebne podatke oseb, pri katerih je policija intervenirala.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-170/2016/2

Datum: 20. 10. 2016

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016, izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………….(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-59/2016/5 (206-09) z dne 29. 6. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 15. 7. 2016 se delno ugodi in se 1.I. točka izreka odločbe Ministrstva za notranje zadeve, Policija, št. 090-59/2016/5 (206-09) z dne 29. 6. 2016 odpravi v delu, ki se nanaša na dostop do dveh (2) poročil o intervenciji št. 662671-2015 z dne 2. 12. 2015 ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopiji dveh (2) poročil o intervenciji št. 662671-2015 z dne 2. 12. 2015, pri čemer mora prekriti: imena in priimke fizičnih oseb v rubriki subjekt ter celoten opis intervencije.
  1. Pritožba prosilca z dne 15. 7. 2016 zoper 1.I. točko izreka odločbe Ministrstva za notranje zadeve, Policija, št. 090-59/2016/5 (206-09) z dne 29. 6. 2016 se v delu, ki se nanaša na dostop do dokumentov, ki predstavljajo izjemo varovanje tajnosti vira in v delu, v katerem je organ, v skladu s 1. točko izreka te odločbe, na posredovanih dokumentih dolžan prekriti varovane osebe podatke, zavrne.
  1. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 30. 5. 2016 od organa zahteval naslednje fotokopije dokumentov:

1.     vse akte (depeše, poročila, zaznamke, uradne zaznamke, poročila o opravljenem delu, potne naloge,…), ki so nastali v zvezi z obravnavo in preiskovanjem navedb anonimnega pisatelja z dne 18. 3. 2016 zoper prosilca:

2.     poročila o opravljenem delu za ………… in ………….. v času od 25. 3. 2016 do dne, ko je SD PU Celje zadevo zaključila tako v smislu odstopa Specializiranemu državnemu tožilstvu (v nadaljevanju SDT), kot zaključka preiskave domnevnih delovno pravnih kršitev, katere so bile lažno očitane prosilcu ter

3.     potne naloge za, v prejšnji alineji navedena uslužbenca SD PU Celje v istem časovnem obdobju.

Nadalje je prosilec še navedel, da je pred dnevi SDT anonimno pisanje zavrglo in zadevo arhiviralo, saj ni bil podan utemeljen sum, da bi storil očitke iz anonimnega pisanja. Ker ne teče več predkazenski ali kazenski postopek ali postopek zbiranja obvestil, daje zahtevo za dostop do navedenih dokumentov. Iz aktivnosti, ki jih je izvajala SD PU Celje, izhaja, da so izvajali tudi zbiranje obvestil v zvezi suma storitve kaznivega dejanja.

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-59/2016/5 (206-09) z dne 29. 6. 2016, s katero je zahtevi delno ugodil. Organ je prosilcu posredoval zahtevane potne naloge (3. točka zahteve), pri čemer je prekril znamko in registrsko številko službenega (civilnega) vozila, ker gre za izjemo notranjega delovanja organa. V celoti pa je zavrnil dostop do poročil (2. točka zahteve), ker dokumenti ne obstajajo in dostop do dokumentov iz 1. točke zahteve, ker so izpolnjeni pogoji za izjeme po 3., 6. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.  

 

Zoper točko 1.I. izreka odločbe iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 15. 7. 2016 pri organu vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka, napačne uporabe materialnega prava in nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Prosilec je povzel navedbe organa, da je anonimna prijava prispela dne 18. 3. 2016 po pošti na naslov Generalnega direktorja Policije, Štefanova 2, Ljubljana. Nato so policisti v notranje varnostnem postopku preiskovali in zbirali obvestila odklonskih pojavov in ravnanj in predmetno dokumentacijo dne 14. 4. 2016 odstopili SDT. Organ je v postopku izdaje izpodbijane odločbe dne 23. 6. 2016 za mnenje zaprosil SDT, ki je odgovorilo z dopisom št. Ktpp38/2016 z dne 28. 6.2016, v katerem naj bi organ seznanil, da ima pri njih prosilec pravico vpogleda oz. kopiranja listin, ko so izpolnjeni zakonski pogoji in je izkazan pravni interes na predmetno zadevo, o čemer naj bi bil prosilec že pisno obveščen. Prosilec je navedel, da ga organ z omenjenim dopisom SDT ni seznanil pred izdajo odločbe in mu ni dal možnosti, da se do nje opredeli, s čimer je zagrešil bistveno kršitev postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Nadalje je prosilec navedel, da se organ ni opredelil do tega, kateri konkretni dokumenti so sploh predmet prosilčeve zahteve, zato odločbe ni mogoče preizkusiti. Prav tako organ ni navedel, v katerih zahtevanih dokumentih se nahajajo osebni podatki, nato pa tudi ni konkretno presojal, ali bi bilo mogoče osebne podatke (domnevno naj bi to bili ime, priimek, datum rojstva in naslov udeleženih oseb ter tekst oz. navezne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče prepoznati konkretno osebo) iz dokumentov izločiti, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Prosilec je prepričan, da je mogoče varovane osebne podatke enostavno izločiti iz dokumenta s prekritjem, kar pomeni, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil določbo 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba). Glede ugotovljene izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je prosilec navedel, da se organ ni opredel do prvega pogoja, ali je postopek še v teku. Po vedenju prosilca konkretni kazenski postopek pregona sploh ne obstaja, ker ga je SDT ustavilo in zavrglo vse anonimne očitke, ki letijo na prosilca. Glede zavrnitve dostopa do dokumentov iz razloga izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je prosilec navedel, da ni mogoče, da bi bil nek dokument pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njimi in hkrati pri istem organu sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem. Povedano drugače, zgolj zato, ker je organ v konkretnem primeru policija, to ne pomeni, da se lahko sklicuje na obe izjemi hkrati, ker je kazenski pregon ena od njegovih osnovnih dejavnosti in seveda v določeni meri poteka tudi z "notranjim" delovanjem policije. Če so bili ti dokumenti sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, to pomeni, da niso bili vezani na kazenski pregon, ampak na notranje varnostno preverjanje javnega uslužbenca s posebnimi pooblastili, kar je pravzaprav delovnopravno in etično vprašanje in ne vprašanje kazenskega pregona. Glede zahtevanih dokumentov prosilec meni, da po naravi stvari ne moremo govoriti o dokumentu, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, saj so bili zahtevani dokumenti namenjeni zunanjemu krogu oseb (SDT) in niso bili namenjeni izključno notranji rabi organa, kot napačno trdi organ. Prosilec meni, da v konkretnem primeru tudi ni izpolnjen drugi pogoj izjeme notranjega delovanja organa. Nadalje je prosilec navedel, da glede razkritja imen in priimkov policistov in drugih uslužbencev policije opozarja na 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nedvomno so podatki teh policistov in uslužbencev policije morali biti v zvezi z njihovim delom, ker bi sicer šlo za zlorabo položaja oz. uradnih pravic ali vsaj prekoračitev pooblastil. Prosilec je še navedel, da so organizacija, taktika in metodika dela policije v zvezi z notranjo varnostjo policije, obravnavanjem pritožb zoper delo posameznih policistov javnosti že znane, kar je tudi v skladu s splošnimi principi pravne države, saj so urejeni v Zakonu o organiziranosti in delu policije (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14 in 86/15), Pravilniku o zaščiti podatkov v policiji (Uradni list RS, št. 67/14), Pravilniku o notranji varnosti v policiji (Uradni list RS, št. 67/14) in Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13 in 23/15 – popr.; v nadaljevanju ZNPPol).

 

Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 25. 7. 2016 št. 090-59/2016/9 (2061-01), s prilogami, poslal v odločanje IP.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Iz pritožbe prosilca izhaja, da se pritožuje le zoper 1.I. točko izreka izpodbijane odločbe, zato je predmet tega pritožbenega postopka presoja, ali akti (depeše, poročila, zaznamke, uradne zaznamke, poročila o opravljenem delu, potne naloge,…), ki so nastali v zvezi z obravnavo in preiskovanjem navedb anonimnega pisatelja z dne 18. 3. 2016 zoper prosilca oz. dokumenti notranje varnostnega postopka v zvezi z anonimnim pisanjem zoper prosilca, izpolnjujejo pogoje za obstoj izjem iz 3., 6. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v skladu s 247. členom ZUP po uradni dolžnosti preverjal še obstoj drugih izjem po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

 

IP je ugotovil, da organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil zahtevanih dokumentov in tako tudi zatrjevanih izjem ni vezal na posamezne dokumente. Očitano kršitev postopka organa je IP odpravil in ugotovil, da zahtevane dokumente iz 1. točke zahteve prosilca predstavljajo naslednji dokumenti:

-       anonimna prijava z dne 18. 3. 2016, s tremi fotografijami;

-       dopis Generalne policijske uprave št. 092-333/2016/2 z dne 25. 3. 2016, s katerim je Generalna policijska uprava odstopila anonimno prijavo v pristojno reševanje Policijski upravi Celje;

-       dve (2) poročili št. 662671-2015 o intervenciji z dne 2. 12. 2015;

-       dokument Policijske uprave Celje št. 092-13/2016/2, ki predstavlja elektronsko komunikacijo med policisti v zvezi z anonimno prijavo zoper konkretnega policista z dne 4. 4. 2016 in 13. 4. 2016;

-       uradni zaznamek policistov Policijske uprave Celje št. 092-13/2016/3 z dne 13. 4. 2016 o zbranih obvestilih;

-       dopis Policijske uprave Celje št. 092-13/2016/4 z dne 14. 4. 2016 naslovljen Generalni policijski upravi, kot odgovor glede ugotovitev o anonimni prijavi zoper konkretnega policista;

-       dopis Policijske uprave Celje št. 2210-6/2016/1 z dne 14. 4. 2016, s katerim odstopa zadevo v zvezi z anonimno prijavo zoper konkretnega policista Specializiranemu državnemu tožilstvu.

 

1.     Izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

IP je najprej ugotavljal, ali je v konkretnem primeru podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti podana oba pogoja skupaj, torej:

1.     da je postopek še v teku,

2.     da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.

 

Za ugotovitev obstoja prvega pogoja je organ v skladu s 13. členom Uredbe dne 23. 6. 2016 pozval SDT, Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, da posreduje pisno pojasnilo, ali je/so v zvezi z zahtevanimi dokumenti v teku kakšni postopki kazenskega pregona; ali bi z razkritjem zahtevanih dokumentov lahko nastale škodne posledice za izvedbo tega/teh postopkov ter kakšne bi te posledice bile.

 

SDT, Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, je organu odgovorilo dne 28. 6. 2016 (elektronsko sporočilo). Okrožni državni tožilec – svetnik je navedel, da je zadevo v zvezi z anonimnim pisanjem zoper konkretnega policista zaključil dne 9. 5. 2016, saj ni bil izkazan sum, da je konkretni policist storil kaznivo dejanje, navedeno v anonimki. O tem je bil obveščen tudi policist.

 

IP je ugotovil, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje, saj postopek pred SDT, voden pod št. Ktpp38/2016, del katerega so bili tudi zahtevani in v tem pritožbenem postopku obravnavani dokumenti, ni več v teku. Prosilec je zahtevo po ZDIJZ pri organu vložil dne 30. 5. 2016, SDT, Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pa je zadevo št. Ktpp38/2016 zaključilo že dne 9. 5. 2016.

 

Glede na navedeno je IP ugotovil, da pogoji za obstoj izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni, kar pomeni, da je organ v tem delu napačno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil določbo materialnega prava. Pritožbena navedba, da ni izpolnjen že prvi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ, je tako utemeljena.   

  

2.     Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Organ se je pri dokumentih, ki so nastali v pritožbenem postopku zoper delo policista, skliceval na izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP pojasnjuje, da se z navedeno izjemo varuje t.i. notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

 

Po oceni IP zahtevani dokumenti iz 1. točke zahteve, ki so predmet presoje v tem pritožbenem postopku, niso dokumenti, ki so istovrstni primerom, ki se v teoriji navajajo kot podatki, sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem. Z navedeno izjemo se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

 

Organ je zahtevane dokumente pridobil ali sestavil v notranje varnostnem postopku. Gre torej za dokumente v zvezi z obravnavo in preiskovanjem navedb iz anonimne prijave zoper delo konkretnega policista. Organ je v notranje varnostnem postopku preverjal dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomenijo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, in v katerem se ugotavljajo okoliščine izvedbe policijskega postopka in uporaba policijskih pooblastil. Notranje varnostni postopek kot pritožbeni postopek zoper delo policista tako ne more predstavljati "notranje politike" organa in dokumenti pritožbenega postopka niso namenjeni notranji rabi organa. Glede na navedeno je IP ugotovil, da pri obravnavanih dokumentih ni izpolnjen že prvi pogoj zatrjevane izjeme notranjega delovanja organa.

 

V konkretnem primeru obravnavani dokumenti torej ne predstavljajo dokumentov, ki bi nastali v zvezi z notranjim delovanjem organa, pri čemer IP poudarja, da četudi bi dokumenti nastali v zvezi z notranjim delovanjem organa, mora biti za obstoj izjeme notranjega delovanja izpolnjen tudi drugi pogoj, tj. specifični škodni test. Ob odsotnosti relevantnih in utemeljenih argumentov in dokazov o motnjah v delovanju organa (čeprav že prvi pogoj ni izpolnjen), IP zaključuje, da tudi ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj, ki naj bi nastale zaradi javnosti zahtevanih dokumentov. Glede na navedeno je IP ugotovil, da pogoji za obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni, kar pomeni, da je organ v tem delu napačno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil določbo materialnega prava.

 

3.     Izjema po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ

 

Ker so predmet zahteve anonimna prijava in dokumenti, nastali v postopku preverjanja očitanih ravnanj policista, se je IP opredelil do izjeme po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ.  Zakonodajalec je v ZDIJZ umestil določbo, s katero je izrecno uredil varovanje vira prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Navedeno nedvomno kaže na velik pomen varovanja prijaviteljev. Namreč vsak posameznik ima zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim domnevnim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega (v konkretnem primeru policista kot uradne osebe), to naznani pristojnim organom. Pobude oz. prijave prijaviteljev so v javnem interesu, zato je treba takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa. V konkretnem primeru gre za dokumente v zvezi s prijavo anonimnega prijavitelja zoper ravnanje oz. prekoračitev pooblastil konkretnega policista. Četrti odstavek 118. člena ZNPPol določa, da če policija že vnaprej zagotavlja anonimnost prijavitelja ali če prijavitelj to zahteva, se njegovi osebni podatki ne razkrijejo, ne glede na določbo drugega odstavka tega člena. Podatki se smejo razkriti le na podlagi odredbe sodišča. Prav tako 3. člen Pravilnika o notranji varnosti v policiji določa, da policija zagotavlja anonimnost prijavitelja odklonskega pojava ali ravnanja uslužbenca policije. V konkretnem primeru ni dvoma, da je prijavitelj želel ostati anonimen, saj je vložil anonimno prijavo.

 

IP poudarja, da je za dopustnost razkritja zahtevanih dokumentov pomembno, da je omogočena anonimnost vira prijave. Navedeno pomeni, da razkritje zahtevanih dokumentov pomeni absolutno nezmožnost določljivosti prijavitelja. IP je po pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil, da bi bilo mogoče s prejetjem zahtevanih dokumentov, razen dveh poročil o intervenciji št. 662671 z dne 2. 12. 2015, sorazmerno enostavno, hitro in določno identificirati prijavitelja. Namreč, kljub temu, da gre za anonimno prijavo brez navedbe imena in priimka prijavitelja, bi bilo mogoče na podlagi dejstev in okoliščin, navedenih v vsebini prijave, priloženih slik in razkritja pošte, na kateri je bila anonimna prijava oddana na pošto, prijavitelja identificirati. Nadalje je IP ugotovil, da bi bila identifikacija prijavitelja mogoča tudi s prejetjem drugih zahtevanih dokumentov, ki jih je organ prejel ali sestavil v zvezi z anonimno prijavo, razen s prejetjem dveh poročil o intervenciji št. 662671 z dne 2. 12. 2015. Navedeni poročili o intervenciji namreč ne vsebujeta podatka, ki bi ga bilo mogoče vezati na prijavitelja. Glede na navedeno je IP ugotovil, da so v vseh zahtevanih dokumentih, z izjemo dveh poročil o intervenciji št. 662671 z dne 2. 12. 2015, navedene informacije, povzete iz anonimne prijave in o ugotovitvah iz notranje varnostnega preverjanja, ki omogočajo identifikacijo prijavitelja.

 

Določbo o tajnosti vira prijave je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ, ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar v konkretnem primeru to ne bi prišlo v poštev. Po pregledu zahtevanih dokumentov (brez dveh poročil o intervenciji št. 662671 z dne 2. 12. 2015) je IP ugotovil, da gre za takšno koncentracijo in prepletanje podatkov iz anonimne prijave in ugotovitev iz notranje varnostnega preverjanja očitanega ravnanja oz. dejanja konkretnega policista, da ni mogoče izvesti delnega dostopa v smislu posredovanja zahtevanih dokumentov prosilcu s prekritjem podatkov, ki omogočajo identifikacijo prijavitelja. Izvedba delnega dostopa v konkretnem primeru torej ni mogoča, saj kot že navedeno, mora IP zasledovati standard absolutne nezmožnosti določljivosti prijavitelja.

 

Glede na navedeno zahtevani dokumenti, anonimna prijava z dne 18. 3. 2016, s tremi fotografijami; dopis Generalne policijske uprave št. 092-333/2016/2 z dne 25. 3. 2016; dokument Policijske uprave Celje št. 092-13/2016/2; uradni zaznamek policistov Policijske uprave Celje št. 092-13/2016/3 z dne 13. 4. 2016; dopis Policijske uprave Celje št. 092-13/2016/4 z dne 14. 4. 2016 in dopis Policijske uprave Celje št. 2210-6/2016/1 z dne 14. 4. 2016 predstavljajo izjemo po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Ker za zavrnitev dostopa do dokumentov zadostuje obstoj ene od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ, IP navedenih dokumentov ni presojal še v vidika obstoja morebitnih drugih izjem (npr. varstva osebnih podatkov).   

 

4.     Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Kot že navedeno je IP ugotovil, da dokumenta, dve poročili o intervenciji št. 662671 z dne 2. 12. 2015, ne vsebujeta informacij, ki bi predstavljale izjeme po 6. in 11. točki prvega dostavka 6. člena in tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Ker pa vsebujeta osebne podatke policistov (ime, priimek in delovno mesto) in osebne podatke oseb, pri katerih so policisti intervenirali (ime in priimek, naslov, starost, stan in druge okoliščine, na podlagi katerih je mogoče posameznika identificirati), je IP ugotavljal še obstoj izjeme varstva osebnih podatkov.

 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, ki so jih v okviru svojih zakonitih pristojnosti zbrali na podlagi zakona[1]. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev, podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

Glede imena, priimka in delovnega mesta policista IP pojasnjuje, da ne gre za varovane osebne podatke. Omenjeni osebni podatki policistov so na dokumentih izpis dogodka navedeni v zvezi z opravljanjem pooblastil policistov kot javnih uslužbencev. Razkritje osebnega imena policista in njegovega delovnega mesta je torej dopustno na podlagi 1. alineje tretjega odstavek 6. člena ZDIJZ.

 

Kot že navedeno, se na zahtevanih poročilih o intervenciji št. 662671 z dne 2. 12. 2015 nahajajo tudi osebni podatki oseb, pri katerih so policisti intervenirali (ime in priimek, naslov, starost, stan in druge okoliščine, na podlagi katerih je mogoče posameznika identificirati). Ker v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 za razkritje navedenih osebnih podatkov ne obstaja pravna podlaga in gre torej za varovane osebne podatke, je organ dolžan te podatke, pred posredovanjem dokumenta prosilcu, prekriti. IP je torej ugotovil, da je mogoče varovane osebne podatke na poročilih o intervenciji št. 662671 z dne 2. 12. 2015, v skladu s 7. členom ZDIJZ, prekriti.

 

Glede na navedeno je IP pritožbi delno ugodil in v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP odpravil točko 1.I. izreka izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na dostop do dveh poročil o intervenciji št. 662671 z dne 2. 12. 2015 ter odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati dve poročili o intervenciji št. 662671 z dne 2. 12. 2015, na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP (2. točka izreka te odločbe). 

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Monika Voga, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec  

mag. Kristina Kotnik Šumah

namestnica pooblaščenke

 

 


[1] glej na primer odločbo IP št. 090-92/2014/2 z dne 10.07.2014 in odločbo št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno Sodbo upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014