Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.10.2013
Naslov: Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
Številka: 090-200/2013/3
Kategorija: Notranje delovanje organa, Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje vseh njegovih telefonskih razgovorov, ki jih je opravil od vključno 8. 6. 2013 dalje na telefonsko št. 113 in na 07/33-27-200 . Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem za izjemo iz 3. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj glas posameznika, tako prosilca kot zaposlenega na policiji, ki je sprejel njegov klic, predstavljata osebni podatek, z razkritjem zahtevanih posnetkov, pa bi organu lahko nastala tudi nepopravljiva škoda. Prosilec je zoper zavrnilo odločbo podal pritožbo, v kateri navaja, da se organ neupravičeno sklicuje na osebne podatke, saj zahteva posnetke, ki se nanašajo nanj, prav tako pa organ ni izkazal škode, ki mi bi mu nastala z razkritjem posnetkov. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da izjema iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ resnično ni podana, saj organ ni izkazal škodo, ki bi mu lahko nastala, ampak se je nanjo le pavšalno skliceval, obstaja pa izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena, saj glas predstavlja osebni podatek, tako prosilca, kot zaposlenega na policiji. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da je iz posnetka mogoče razbrati posameznikove vedenjske značilnosti in njegovo čustveno stanje, kar pa v konkretnem primeru ni povezano z opravljanjem delovnega razmerja zaposlenega na policiji, da gre za prosilčeve osebne podatke, pa v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pravno relevantno. Glede na obstoj izjeme iz 3. točke 1. odstavlja 6. člena, pri čemer delnega dostopa ni mogoče izvesti, je Pooblaščenec pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

ODLOČBA:
Številka: 090-200/2013/3
Datum: 16. 10. 2013

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve - Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-63/2013/13 z dne 5. 8. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo

O D L O Č B O


1.    Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve - Policije, št. 090-63/2013/13 z dne 5. 8. 2013 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
 

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 17. 6. 2013 naslovil zahtevo za posredovanje vseh njegovih telefonskih razgovorov, ki jih je opravil od vključno 8. 6. 2013 dalje na telefonsko št. 113 in na 07/33-27-200.

Organ je dne 26. 6. 2013 prosilca pozval na dopolnitev zahteve, in sicer k navedbi naslednjih podatkov: datum in približna ura klica, telefonska številka, na katero je prosilec klical in iz katere je klical ter kaj je bila tema pogovora.

Prosilec je zahtevo dopolnil dne 14. 7. 2013. Navedel je podrobnosti klicev za 8., 9., 11., 12., in 19. 6. 2013, kljub temu pa je prosil tudi za druge klice, za katere sam ne more natančno opredeliti časa in vsebine.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-63/2013/13 z dne 5. 8. 2013, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V izpodbijani odločbi se je organ skliceval na izjemo iz 3. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ pojasnjuje, da je posameznik v primeru klica na št. 113 ali na št. PU Novo mesto (07-33-27-200) opozorjen, da se klic snema, kar pa še ne pomeni, da tovrstni podatek predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posnetki klicev namreč vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), torej tako podatke prijavitelja, drugih klicateljev kot drugih udeležencev v povezavi s posameznim dogodkom. Poleg tega pa klici vsebujejo tudi biometrične osebne podatke – glas. Glas v telefonskem pogovoru je prav tako osebni podatek, ker izraža osebnost klicatelja, njegove vedenjske značilnosti in čustvene reakcije. Vsekakor bi bilo, po mnenju organa, posameznika v tako majhnem kraju, kot je prosilčev, na podlagi glasu mogoče prepoznati. Prav tako je organ dolžan varovati prijavitelja. V konkretnem primeru je prosilec sicer tudi prijavitelj in se želi seznaniti z vsebino svojih klicev, vendar pa je to z vidika določb ZDIJZ nepomembno, saj se po tem zakonu odloča o tem, ali je informacija javno dostopna vsem in ne le posameznemu prosilcu. Pri sklicevanju na izjemo iz 11. točke 6. člena ZDIJZ pa organ navaja, da so posneti klici namenjeni izključno notranjemu delovanju organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri njegovem delovanju. Organ se pri tem sklicuje na Pravilnik o hrambi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk, iz katerega izhaja, da je že znotraj organa izdelava kopije posnetka izrazito omejena, ker se organ sam zaveda škode, ki bi jih javna objava posnetkov imela za njegovo delo. Obdelava posnetkov je namreč možna le, ko je to potrebno za preverjanje zakonitosti in strokovnosti policijskih postopkov in ukrepov pri opravljanju policijskih nalog. Glede na to, da organ razpolaga z izpisi klicev iz dnevnika dela, je prosilcu, ne glede na to, da ti niso bili predmet njegove zahteve, posredoval informativne izpise DDOKC, in sicer v obliki, da je prekril varovane osebne podatke.

Prosilec je dne 2. 9. 2013 na prvostopenjski organ naslovil pritožbo zoper odločbo, v kateri podaja svoje nestrinjanje v zvezi z zavrnitvijo dostopa do zahtevanih telefonskih posnetkov. Navaja, da je ugotovitev organa, da posnetki vsebujejo tudi podatke drugih klicateljev in udeležencev v dogodku, napačna, saj se njegova zahteva nanaša na konkretne, natančno določene telefonske pogovore, v katerih je klicatelj prosilec sam. Se pa prosilec odpoveduje pravici do varstva osebnih podatkov za telefonske pogovore v zahtevi in dovoljuje, da se ti posnetki javno objavijo. Prav tako je prosilec mnenja, da z razkritjem konkretnih telefonskih pogovorov organu ne more nastati nepopravljiva škoda, prav tako pa organ v izpodbijani odločbi ni konkretno navedel, kakšna škoda bi mu z razkritjem nastala. Glede na to, da organ predmetnih posnetkov ni poslušal, prosilec navaja, da organ ni mogel ugotoviti, da praktično ni ničesar za prekriti. Dodatno prosilec navaja, da gre pri zahtevanih posnetkih za glas nedoločenega in nedoločljivega posameznika, glas pa ne predstavlja osebnega podatka. Prosilec se pri tem sklicuje na odločbo organa št. 071-102/2012/3, v kateri je bilo o istih posnetkih odločeno tudi po ZVOP-1, saj je prosilec zahteval tudi seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, katere predmet so isti posnetki. Glede na to, da je organ prosilcu posredoval informativne izpise DDOKC, pri katerih je uporabil možnost delnega dostopa, pa je prosilec tudi mnenja, da bi se iste možnosti lahko poslužil tudi pri telefonskih posnetkih.

Pooblaščenec je dne 12. 9. 2013 prejel dopis organa št. 090-63/2013/15 z dne 10. 9. 2013, s katerim je Pooblaščencu, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da organ razpolaga z glasovnimi posnetki zadevnih klicev. Pooblaščenec je namreč v pritožbenem postopku, ki ga vodi v zvezi s seznanitvijo z lastnimi osebnimi podatki pod št. 0710-36/2013, katerega predmet so isti telefonski pogovori, ugotovil, da organ s predmetnimi telefonskimi pogovori razpolaga, saj jih je Pooblaščencu, za vodenje tega postopka, že posredoval. Pooblaščenec je dne 15. 10. 2013 predmetne posnetke tudi poslušal.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec tako ugotavlja, da določene informacije v zvezi z zahtevo prosilca obstajajo, spadajo v delovno področje organa ter izpolnjujejo kriterij t.i. materializirane oblike.

Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali je glede informacij, ki predstavljajo predmet pritožbe, podana katera iz izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, predvsem izjema iz 3. in 11. točke, na kateri se je organ skliceval v izpodbijani odločbi.

Glede na to, da se je organ sprva skliceval na izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, Pooblaščenec pojasnjuje, da ZDIJZ v tem delu napotuje na uporabo določb ZVOP-1, ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Glede samih posnetkov telefonskih klicev, ki se hranijo pri organu, Pooblaščenec pojasnjuje, da je tudi glas posameznika osebni podatek, ki ga lahko uvrstimo celo v kategorijo biometričnih osebnih podatkov. Glas poleg identifikacije lahko sporoča tudi vedenjske značilnosti in čustveno stanje posameznika, tako klicatelja, kot tistega, ki klic sprejme. V skladu s tem je tudi zvočni posnetek, kadar so glasovi in vsebina na posnetku prepoznavni, oziroma se lahko na njihovi podlagi določi posameznika, zbirka osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Po določbah ZDIJZ pa organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu ZVOP-1. Res je sicer, da predmetni telefonski posnetki ne dosegajo standarda neposredne določenosti posameznika, zagotovo pa dajejo na voljo dovolj informacij, na podlagi katerih je posameznika mogoče določiti oziroma individualizirati. Upoštevaje navedeno gre torej zaključiti, da ti podatki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Iz dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno glede na vsebino navedb v prosilčevi zahtevi in pritožbi, Pooblaščenec ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru resnično za prosilčeve osebne podatke, saj so bili zadevni klici opravljeni iz njegove telefonske številke. Glede na to, da prosilec v pritožbi navaja, da se odpoveduje pravici do varstva osebnih podatkov in dovoljuje, da se ti podatki javno objavijo Pooblaščenec pojasnjuje, da določbe ZDIJZ, posamezniku, ki na podlagi določb ZDIJZ zahtevajo podatke, ki se nanašajo nanj, te možnosti oz. pravice ne daje. Ob tem Pooblaščenec poudarja, da dejstvo, da gre za prosilčeve osebne podatke, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pravno relevantno. V postopku po ZDIJZ se namreč, ne glede na to kdo je prosilec, odloča ali dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse, in ne samo za prosilca. Iz tega sledi, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosilcu niso prosto dostopni niti njegovi osebni podatki, če ti predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je bilo to ugotovljeno v obravnavanem primeru.

Glede na to, da se v konkretnem primeru na posnetku pojavlja tudi glas zaposlenega na policiji, ki je sprejel klic, Pooblaščenec v tem delu še pojasnjuje, da je iz posnetka mogoče razbrati posameznikove vedenjske značilnosti in njegovo čustveno stanje, kar pa v konkretnem primeru ni povezano z opravljanjem njegovega delovnega razmerja, zato je tudi ta podatek oz. ta del posnetka treba prekriti, saj predstavlja osebni podatek policista.

Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so predmet zahteve prosilca, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta.

Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

Pooblaščenec ocenjuje, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Pooblaščenec namreč poudarja, da prav vse informacije, ki so predmet zahteve prosilca, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Z izbrisom vseh osebnih podatkov pa bi bil dostop do telefonskih posnetkov tudi nesmiseln.

Glede na to, da se je organ v izpodbijani odločbi skliceval tudi na izjemo iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da se organ skladno z navedeno izjemo lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
 Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
 -    podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
-    specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

Za obstoj te izjeme morata biti nujno podana oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v katerem se zahteva škoda oz. povzročanje motenj pri delovanju organa, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil.

Prvi pogoj je v konkretnem primeru nedvomno izpolnjen, pri presoji utemeljenosti obstoja navedene izjeme, pa je potrebno opraviti še test škode – ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. V tem delu Pooblaščenec pojasnjuje, da organ, ki nosi dokazno breme, ni izkazal, da bi razkritje takšnega dokumenta oz. informacije povzročilo konkretne motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.

Ne glede na to, da pa se je organ v izpodbijani odločbi pavšalno skliceval na izjemo notranjega delovanja organa, torej brez konkretne opredelitve gled škode, ki bi organu nastala z razkritjem zahtevanih dokumentov, pa Pooblaščenec pojasnjuje, da je za zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov dovolj že obstoj ene same izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da konkretni dokumenti predstavljajo izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJ, pri čemer delnega dostopa ni mogoče izvesti, je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca                              
                     


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,                                     
pooblaščenka