Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 17.11.2011
Naslov: Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
Številka: 090-225/2011/2
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK
Prosilec je zahteval vpogled v dokument, ki naj bi bil podlaga za uvedbo postopka zoper njega pri Informacijskem pooblaščencu. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil in odločbo organa potrdil, ker je ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje varovane osebne podatke prijavitelja, domnevnega storilca in tretjih oseb. Delni dostop do dokumenta ni bil mogoč, saj varovanih osebnih podatkov ni bilo možno izločiti iz dokumenta na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti.

ODLOČBA
Številka: 090-225/2011/2
Datum: 17. 11. 2011

Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009, (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07  – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………………………… (v nadaljevanju prosilec), z dne 02. 11. 2011, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-42/2011/2 z dne 26. 09. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca se zavrne.

2.    V  postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 07. 09. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled v dokument, ki naj bi bil podlaga za uvedbo postopka zoper njega pri Informacijskem pooblaščencu.

Dne 26. 09. 2011 je organ izdal odločbo št. 090-42/2011/2, v kateri je zahtevo prosilca v celoti zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov.

Prosilec je dne 02. 11. 2011 podal pritožbo zoper navedeno odločbo organa.

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-42/2011/4 z dne 07. 11. 2011.

Pritožba ni utemeljena.

1. Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh organov državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.

Glede pogoja iz prve točke Pooblaščenec pojasnjuje, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

V konkretnem primeru ni sporno, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevana informacija – dokument obstaja v materializirani obliki in da organ z njim razpolaga, saj ga je tudi posredoval Pooblaščencu, zato je ta v zvezi z obstoječim dokumentom (Uradni zaznamek št. 260-18/2011/1 (3F12-01) z dne 02. 03. 2011) v nadaljevanju presojal, ali predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja oziroma ali vsebuje katero izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

2. Izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ

Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta zaradi varstva osebnih podatkov. Na podlagi navedenega se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

2.1. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 6. člen ZVOP-1 določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.

Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec ugotavljal:
1.    ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2.    ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1.

Pooblaščenec po vsebinskem pregledu dokumenta, ki je predmet odločanja v konkretnem postopku, ugotavlja, da ta vsebuje osebne podatke v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1. Prijava vsebuje ime in priimek, rojstni datum ter naslov prijavitelja, poleg tega pa še druge podatke, na podlagi katerih je posameznik prav tako določljiv, čeprav jih ni mogoče ukalupiti pod tèrmin ime, priimek ali na primer naslov. Prijave prav tako vsebujejo osebne podatke domnevnega storilca.

Glede navedenih osebnih podatkov Pooblaščenec pojasnjuje, da razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, zato je treba za presojo dopustnosti razkritja upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon. Pooblaščenec ni našel zakonske podlage za razkritje navedenih osebnih podatkov, ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke.

Ker so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena
ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), je potrebno nadalje preveriti možnost uporabe 7. člena ZDIJZ,
ki ureja delni dostop do informacije javnega značaja. V obravnavani zadevi je torej bistveno
vprašanje, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije
na način, da iz preostalih podatkov v dokumentih ne bo mogoče razbrati osebnih podatkov prijavitelja in domnevnega storilca.

Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. 7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). 

Pooblaščenec ocenjuje, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Pooblaščenec namreč poudarja, da prav vse informacije, ki so predmet zahteve, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z izbrisom vseh osebnih podatkov prijava ne bi imela več svoje vsebine, zato bi bil dostop do prijave tudi nesmiseln.

2.2. Ostale izjeme po ZDIJZ

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP presojal tudi, ali je podana še katera druga izjema od prostega dostopa iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanega dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da v njem ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih  informacij.

3. Sklepno

Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da je potrebno zahtevane podatke šteti kot izjemo v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

Pooblaščenec še glede na navedbe prosilca v njegovi pritožbi poudarja, da ni pristojen ugotavljati, ali je organ pravilno vodil postopke zoper domnevnega storilca ali ne, in prav tako ni pristojen ugotavljati, ali ima prosilec v konkretnem primeru položaj stranke v postopku in s tem pravico do vpogleda v spis po določbah ZUP. Pooblaščenec je v skladu s svojimi pristojnostmi v predmetnem postopku ugotavljal zgolj, ali zahtevani dokument predstavlja informacijo javnega značaja in ali je podana kakšna omejitev za njeno razkritje prosilcu po ZDIJZ oz. širši javnosti.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana z dne 26. 09. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:                               
Maja Lubarda,                           
svetovalka pooblaščenca                           



Informacijski pooblaščenec:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica informacijske pooblaščenke