Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.06.2020
Naslov: prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
Številka: 090-78/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval razpored dela in poročila o delu za določene policiste na določene dni ter dostop do celotne dokumentacije v zvezi z nastalo prometno nesrečo. Organ je zahtevi delno ugodil, saj je na dokumentih prekril varovane osebne podatke in podatke v zvezi z notranjim delovanjem organa. V pritožbi je prosilec oporekal, da je dobil vse zahtevane dokumente. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da mora organ prosilcu posredovati še eno poročilo o opravljenem delu, s katerim razpolaga, in ga je prosilec tudi zahteval.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-78/2020/3

Datum: 19. 6. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 2. 5. 2020, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-17/2020/6 (206-04) z dne 10. 4. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 2. 5. 2020 se delno ugodi in se 1. točka izreka odločbe Policije, št. 090-17/2020/6 (206-04) z dne 10. 4. 2020, odpravi v delu, ki se nanaša na poročila o delu policista …, ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati še poročilo o opravljenem delu policista … z dne 11. 3. 2019, pri čemer je na dokumentu dolžan prekriti:
  • ime in priimek dveh posameznikov, zapisani pri delu ob 10.30,
  • ime in priimek posameznika ter podrobne navedbe v oklepajih, zapisani pri delu ob 14.40,
  • ime in priimek posameznika ter podrobne navedbe v dveh alinejah, zapisani pri delu ob 16.30.
  1. Pritožba prosilca z dne 2. 5. 2020 se v delu, ki se nanaša na poročila o opravljenem delu policista …, ter na dele poročila, ki jih je treba prekriti skladno s prejšnjo točko izreka, zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 27. 1. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopij razporeda dela za 10. in 11. november 2018, vseh poročil o opravljenem delu policistov za oba dneva ter vseh dokumentov, ki so nastali na Policijski postaji … v zvezi s točno določeno prometno nesrečo. Kasneje, 4. 2. 2020, je prosilec vložil dodatno zahtevo in želel prejeti še poročila o opravljenem delu za policista … in … za 26. 2. 2019 in 11. 3. 2019.

 

Zaradi ekonomičnosti postopka je organ obe zahtevi združil in izdal sklep, št. 090-17/2020/4 z dne 13. 2. 2020, hkrati je z navedenim sklepom tudi podaljšal rok za odločitev. Organ je 10. 4. 2020 z odločbo, št. 090-17/2020/6 (206-04), zahtevo prosilca delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zahtevanih dokumentih je tako prekril osebne podatke (ime in priimek, rojstni podatki fizičnih oseb, naslovi prebivališč, registrske številke vozil, osebne okoliščine ter okoliščine, na podlagi katerih bi bilo možno ugotoviti njihovo identiteto) ter podatke o metodah in postopkih policije, imena akcij, aplikacij in registrskih številk civilnih službenih vozil policije zaradi notranjega delovanja in škode oz. motnje v delovanju organa, ki bi nastala z razkritjem teh informacij.

 

Prosilec se je 2. 5. 2020 zoper odločbo organa, št. 090-17/2020/6 (206-04) z dne 10. 4. 2020 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) pritožil in navedel, da organ ni odločil o njegovi zahtevi po dostopu do fotokopije poročila o opravljenem delu za policista PP … in pooblaščeno uradno osebo prekrškovnega organa PP … za dne 11. 3. 2019. Za slednjega pa tudi ne za dan 26. 2. 2019, kot izhaja iz zahteve z dne 4. 2. 2020. Iz obrazložitve ni bilo moč razbrati razlogov. Prosilec je še navedel, da je sicer prejel poročila o opravljenem delu za … za dne 27. 5. 2019, ki pa jih ni zahteval.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-17/2020/10 (206-09) z dne 15. 5. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je organ dodatno pojasnil okoliščine glede pritožbenih navedb o prejemu zahtevane dokumentacije. Po ponovnem pregledu je organ ugotovil, da je dejansko prišlo do napake in je bilo prosilcu poslano poročilo o delu … za 26. 2. 2019 namesto 11. 3. 2019. Organ je sporočil, da nima zadržkov, da se navedeni dokument prosilcu tudi posreduje na enak način, kot vsa ostala zahtevana poročila o delu. Za poročila o delu policista … je organ pojasnil, da jih ni, saj je konkretni policist pomočnik komandirja, ki mu naloge niso odrejene z delovnim nalogom, zato ne piše poročil o delu.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali zahtevani dokumenti obstajajo oz. ali je organ prosilcu posredoval tako poročilo o opravljenem delu policista … za 11. 3. 2020 kot poročili o opravljenem delu policista … za 26. 2. 2019 in 11. 3. 2019.

 

Iz definicije informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena v povezavi s 1. členom ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: (1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, (2) organ mora z njo razpolagati in (3) nahajati se mora v materializirani obliki. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

 

Organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil zahtevanih dokumentov niti ni zatrjevanih izjem vezal na posamezne dokumente, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki 237. člena ZUP, saj se odločbe ne dá preizkusiti. IP je na podlagi pregleda razpoložljivega dokumentarnega gradiva kršitev postopka organa odpravil v delu, ki se nanaša na poročila o delu policistov … in … in ugotovil, da organ razpolaga le s poročilom o opravljenem delu za policista … za 11. 3. 2019.

 

IP je nadalje ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje osebne podatke, ki omogočajo določljivost posameznikov. ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[1], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Ta v točki 1(c) določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, pri čemer pa je v drugem odstavku istega člena določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Zakonsko podlago v smislu navedene določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja 9. člen ZVOP-1. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. IP ni znana zakonska podlaga, ki bi to omogočala, zato je odločil, da se kot varovani osebni podatki in podatki, ki bi ogrozili njihovo zaupnost, v poročilu o opravljenem delu policista … za 11. 3. 2019 izločijo: ime in priimek dveh posameznikov, zapisani pri delu ob 10.30; ime in priimek posameznika ter podrobne navedbe v oklepajih, zapisani pri delu ob 14.40; ime in priimek posameznika ter podrobne navedbe v dveh alinejah, zapisani pri delu ob 16.30. Tudi organ je podal izjavo, da nima zadržkov, da se navedeni dokument prosilcu posreduje na enak način, kot vsa ostala zahtevana poročila o delu. Tako je IP v tem delu pritožbi prosilca ugodil in odredil, da mora organ prosilcu posredovati poročilo o delu policista … za 11. 3. 2019, pri čemer mora na dokumentu prekriti varovane osebne podatke. Imena in priimki javnih uslužbencev (konkretno policistov), ki so navedeni v kontekstu opravljanja njihovih nalog iz delovnega razmerja, niso varovani osebni podatki (po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

Za poročila o delu policista … je organ pojasnil, da jih ni, saj je konkretni policist pomočnik komandirja, ki mu naloge niso odrejene z delovnim nalogom, zato ne piše poročil o delu. Navedeno pomeni, da tretji pogoj za obstoj informacije javnega značaja, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, ni izpolnjen. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času odločanja o zahtevi niso imeli. Čeprav je smisel dostopa do informacij javnega značaja v javnem in odprtem delovanju zavezancev, s čimer se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost njihovega delovanja, je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek po ZDIJZ ni namenjen temu, da bi organ prisilil k posebni izdelavi takšnih informacij oz. dokumentov. IP ni imel utemeljenih razlogov, da ne bi verjel organu, da s poročili o opravljenem delu policista … ne razpolaga, zato je pritožba v tem delu neutemeljena.

 

IP je zaključil, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno oz. zmotno ugotovljena dejstva, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa v 1. točki izreka delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Glede podatkov, ki jih mora organ prekriti zaradi varstva izjeme osebnih podatkov, in dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga, je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP (2. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

 

 


[1] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uradni list Evropske unije, št. L 127 z dne 23. 5. 2018).