Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 15.05.2019
Naslov: prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
Številka: 090-121/2019
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala fotokopijo obdukcijskega poročila in fotokopijo alkoholimetrične analize za točno določeno osebo po imenu in priimku. Organ je zahtevo v celoti zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. Organ se ni opredelil do tega, ali z dokumentom razpolaga in ali dokument obstaja, ker je že sam podatek o tem osebni podatek. Anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke po imenu in priimku posameznika.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-121/2019/2

Datum: 15. 5. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi prosilke …….(v nadaljevanju: prosilka), z dne 25. 4. 2019, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-46/2019/2 z dne 19. 4. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 25. 4. 2019 zoper odločbo Policije, št. 090-46/2019/2 z dne 19. 4. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilka je na podlagi ZDIJZ podala organu zahtevo, v kateri je zahtevala fotokopijo obdukcijskega poročila za …… in fotokopijo alkoholimetrične analize za ……. zaradi postopka na drugi stopnji (prvostopenjska zadeva št. …..). Zahtevana informacija se nanaša na prometno nesrečo z dne 29. 4. 2017, v katerem je bilo udeleženih več oseb, kot to izhaja iz dopisa PPP Maribor, št. …… z dne 16. 5. 2017.

 

Organ je z odločbo št. 090-46/2019/2 z dne 19. 4. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zahtevo prosilke v celoti zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. Organ je v obrazložitvi navedel, da bi že s samim razkritjem podatkov o tem, ali dokumenti obstajajo, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi kakršenkoli postopek, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ta pa je s sklicevanjem na njegovo ime in priimek v konkretnem primeru nedvomno določen. Organ je še navedel, da delni dostop ne bi bil možen, ker bi prosilka kljub izločitvi izjem poznala vsebino in tako organ ne bi mogel niti z izločitvijo osebnih podatkov varovati oziroma zagotoviti njegove zaupnosti.

 

Prosilka je zoper odločbo, po pošti dne 25. 4. 2019, podala pritožbo, v kateri je navedla, da je organ v dopisu št. ….. z dne 16. 5. 2019 posredoval nekatere osebne podatke udeležencev prometne nesreče z dne 29. 4. 2017, v kateri je bila prosilka udeležena, iz česar izhaja, da za to ni bilo zakonskih ovir, iz izpodbijane odločbe organa pa sedaj izhaja mnenje, da tudi če bi bili osebni podatki prekriti, bi prišlo do njihovega razkritja.

 

Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo, pritožbo je z vsemi prilogami, z dopisom št. 090-46/2019/5 z dne 13. 5. 2019, odstopil v reševanje IP.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezan za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru je sporno, ali je organ pravilno ugotovil dejansko stanje ter uporabil materialno pravo, s tem, ko je zahtevo prosilke v celoti zavrnil zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je preverjal, ali navedena izjema, zaradi katere bi bilo treba prosilki dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti, obstaja.

 

IP ugotavlja, da se dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka, nanašajo na konkretnega posameznika z imenom in priimkom. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti[1]. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

IP je ugotovil, da je v konkretnem primeru navedena izjema podana ter da je organ pravilno odločil, da je tudi podatek o tem, ali dokument obstaja, osebni podatek. IP pritrjuje organu, da predstavlja podatek o tem, ali ima organ obdukcijsko poročilo in alkoholimetrično analizo za konkretno osebo, podatek, ki se nanaša na posameznika, ta pa je s sklicevanjem na njegovo ime in priimek, v konkretnem postopku nedvomno določen. IP ob tem v konkretnem primeru ni našel pravne podlage, na podlagi katere bi bilo razkritje tega osebnega podatka javnosti dopustno.

 

IP nadalje ugotavlja, da iz dokumentov ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti varovanih osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Institut delnega dostopa po določbi 7. člena ZDIJZ v konkretnem primeru posledično ni mogoč. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke o točno določeni osebi, zato se tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi moglo prikriti njegove prepoznavnosti, oziroma ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke po imenu in priimku posameznika.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je treba zahtevo prosilke zavrniti iz razloga varstva osebnih podatkov (ne da bi se IP sploh opredelil do obstoja zahtevanih dokumentov, saj že potrditev obstoja dokumenta v konkretnem primeru predstavlja obdelavo osebnih podatkov, za katero ni pravne podlage).

 

IP še pojasnjuje, da se informacije, ki se posredujejo na podlagi določb ZDIJZ, vedno presojajo le z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane in nikoli glede na posebne okoliščine posameznega prosilca. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur, torej javnosti. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. IP nima pristojnosti, da odloča o pridobitvi dokumentov po drugi pravni podlagi (poleg ZDIJZ), npr. ZUP, ali kateri drug zakon, ki ureja posredovanje osebnih podatkov.

 

Ob tem IP še pripominja, da njegova ugotovitev v tem postopku, da zahtevanih osebnih podatkov ni možno pridobiti na podlagi ZDIJZ, ne pomeni, da upravičene osebe teh podatkov ne morejo zahtevati po drugih pravnih podlagah (npr. oseba, ki za pridobitev osebnih podatkov izkaže pravni interes, lahko pridobi te podatke od organa na drugi pravni podlagi – npr. na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr. in 10/17; v nadaljevanju: (ZNPPol)). Ta zakon v 116. členu določa posredovanje podatkov osebi, ki izkaže pravni interes. IP pa je pristojen le za odločanje po ZDIJZ in se v druge postopke ne more spuščati.

 

IP je na podlagi vseh zgoraj navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, zato je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo zavrnil, kot je to navedeno v točki 1 izreka te odločbe. 

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014.