Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.05.2019
Naslov: prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
Številka: 090-97/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Kršitev postopka
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

IP je zavrnil pritožbo prosilca, ker je ugotovil, da mu je organ posredoval vse informacije, s katerimi razpolaga. Ob tem  je IP pritrdil stališču organa, da ta za potrebe prosilca po ZDIJZ ni dolžan analizirati podatkov in pripravljati seznamov po kriterijih prosilca, če z njimi ne razpolaga. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ namreč izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-97/2019/3

Datum: 10. 5. 2019


Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018), v nadaljevanju IP, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……….(v nadaljevanju prosilec) z dne 10. 4. 2019, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-53/2019/19 (155-01) z dne 25. 3. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 10. 4. 2019 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 090-

53/2019/19 (155-01) z dne 25. 3. 2019, se zavrne.

 

  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 9. 11. 2018 na organ, to je na Ministrstvo za notranje zadeve, naslovil zahtevo za vpogled in fotokopije dokumentacije, ki izkazuje:

1.         potrebo, pravne podlage, dopise znotraj organa in komunikacije z drugimi državnimi institucijami ali državljani RS, ki so razlog za nastanek dopisa UOK MNZ št. 090-127/2018/2(26-03) z dne 8. 10. 2018 in vse podatke o organu, lokaciji nastanka dopisa in avtorju dopisa,

2.         potrebo, pravne podlage, dopise znotraj organa in komunikacije z drugimi državnimi institucijami ali državljani RS, ki so razlog za nastanek dopisa UOK MNZ št. 090-184/2018/2(1501-13) z dne 12. 10. 2018 in vse podatke o organu, lokaciji nastanka dopisa in avtorju dopisa,

3.         vse podatke iz evidence zaposlenih, ki izkazujejo podlago in resničnost odgovora iz tč. 2:

a)         spisek redno in začasno zaposlenih, spisek o premestitvah, odpuščenih uslužbencih na MNZ in delovno mesto, ki ga zasedajo po in pred premestitvijo,

b)         spisek vseh oseb, ki so obiskovale katerokoli policijsko šolo in kadetsko šolo za miličnike in se zaposlile na MNZ,

c)         spisek vseh oseb, zaposlenih uslužbencev MNZ, ki so redno in izredno obiskovali fakulteto za varnostne vede v Mariboru in so ali so se zaposlili na MNZ,

d)         spisek vseh zaposlenih na MNZ, ki so redno in med službovanjem na MNZ v Ljubljani ali drugem kraju, obiskovali fakulteto za varnostne vede v Mariboru,

e)         vse podatke o stroških študija in plačniku storitev za uslužbence MNZ in ostale, ki so se financirale iz proračuna,

f)          vse podatke o plačniku in stroških prevoza za uslužbence MNZ iz Ljubljane ali drugega kraja, nastalih zaradi obiskovanja na FVV Maribor ali katerikoli drugi izobraževalni ustanovi v RS.

Zahtevo prosilca je obravnavala Policija - organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve in jo s sklepom št. 090-127/2018/9 (26-03) z dne 15. 11. 2018 zavrgla.

 

V pritožbenem postopku je IP z odločbo št. 090-283/2018/2 z dne 28. 2. 2019 odločil, da se pritožbi prosilca ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadeva vrne organu v ponovno odločanje.

 

Policija je predmetno zahtevo prosilca dne 13. 3. 2019 odstopila v reševanje organu (torej Ministrstvu za notranje zadeve), ki je o zadevi izdal odločbo in sklep št. 090-53/2019/19 (155-01) z dne 25. 3. 2019. S sklepom je organ zavrgel zahtevo prosilca v delu, v katerem ta zahteva spisek o premestitvah, odpuščenih delavcih na MNZ in delovno mesto, ki ga zasedajo po in pred premestitvijo. V tem delu organ v obrazložitvi pojasnjuje, da prosilec ni opredelil obdobja, na katerega se zaprošeni podatki nanašajo. Zato je organ prosilca dne 14. 3. 2019 pozval, da v roku 3 delovnih dni vlogo dopolni z navedbo obdobja, za katero zahteva podatke. Prosilec do dneva izdaje sklepa ni posredoval odgovora, zato organ v tem delu vloge prosilca ni mogel obravnavati. Skladno z določbo 19. člena ZDIJZ organ s sklepom zavrže zahtevo, če niso izpolnjeni pogoji iz 17. in 18. člena ZDIJZ.

 

Glede izdane odločbe organ pojasnjuje, da je zahtevi prosilca pod tč. 1 in 2, v katerih je prosilec zahteval

  1. potrebo, pravne podlage, dopise znotraj organa in komunikacije z drugimi državnimi institucijami ali

državljani RS, ki so razlog za nastanek dopisa UOK MNZ št. 090-127/2018/2(26-03) z dne 8. 10. 2018 in vse

podatke o organu, lokaciji nastanka dopisa in avtorju dopisa ter

  1. potrebo, pravne podlage, dopise znotraj organa in komunikacije z drugimi državnimi institucijami ali

državljani RS, ki so razlog za nastanek dopisa UOK MNZ št. 090-184/2018/2(1501-13) z dne 12. 10. 2018 in vse podatke o organu, lokaciji nastanka dopisa in avtorju dopisa, v celoti ugodil. V obrazložitvi odločbe organ glede tč. 1 in tč. 2 zahteve prosilca pojasnjuje, da se kopija zahtevanega dopisa posreduje prosilcu v celoti, hkrati pa je organ prosilcu posredoval še podatke o tem, kdo je avtor citiranega dopisa. Gre za zaprosilo policije, naslovljeno na Urad za organizacijo in kadre in Policijsko upravo Ljubljana za posredovanje dokumentacije, za katero je zaprosil prosilec, z vlogo po ZDIJZ dne 18. 9. 2018. Potreba za citirani dopis je bila torej zahteva prosilca, podlaga pa ZDIJZ. Druge potrebe in razloga za nastanek citiranega dopisa ni bilo. V zvezi s tem Policija ni komunicirala z nobeno drugo enoto znotraj organa, niti ne z drugimi državnimi institucijami.

 

Organ glede tč. 3 zahteve prosilca nadalje pojasnjuje, da se mu v tem delu delno ugodi tako, da se mu pod tč. 3 a) posreduje spisek redno in začasno zaposlenih uslužbencev na MNZ na dan 22. 3. 2019, pod tč. 3 b) spisek oseb, ki so obiskovali katerokoli policijsko šolo in kadetsko šolo za miličnike in so trenutno (na dan 22. 3. 2019) zaposleni na MNZ, pod tč. 3 c) in d) spisek oseb, ki so obiskovali fakulteto za varnostne vede Maribor in so trenutno (na dan 22. 3. 2019) zaposleni na MNZ, pod tč. 3 e) podatke o stroških študija in plačniku storitev za uslužbence MNZ in ostale, ki so se financirali iz proračuna za obdobje 10 let – plačnik MNZ in pod tč. 3 f) podatke o plačniku in stroških prevoza za uslužbence MNZ, nastalih zaradi obiskovanja izobraževalnih ustanov v RS za obdobje 10 let – plačnik MNZ. V obrazložitvi organ pojasnjuje, da je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ dolžan omogočiti dostop le do obstoječih informacij oziroma dokumentov, ni pa dolžan zbirati informacij, opravljati analiz podatkov, podatke obdelovati in ustvarjati novih dokumentov, da bi zadostil zahtevi prosilca. Kadar se posamezne informacije nahajajo v računalniških bazah in je zahtevane informacije mogoče iz računalniške baze oziroma iz informacijskega sistema priklicati oziroma izvoziti na enostaven način (brez zahtevanih tehničnih obdelav), je organ dolžan prosilcu posredovati tudi takšne podatke. Po preveritvi pri strokovnih službah organa (Uradu za organizacijo in kadre in Uradu za finančne zadeve in nabavo) je bilo ugotovljeno, da organ ne razpolaga z vsemi izpisi, kot jih zahteva prosilec. Nadalje je bilo ugotovljeno, da se določeni finančni in kadrovski podatki nahajajo v informacijskem sistemu oziroma aplikaciji MFERAC in MFERAC N4. Iz nabora podatkov obeh aplikacij se lahko »izvozijo« podatki oziroma seznam oziroma izpis zaposlenih v MNZ za nedoločen in določen delovni čas, na določen datum. Seznam se prosilcu posreduje v celoti, s stanjem na dan 22. 3. 2019. Nadalje je organ ugotovil:

  • da se v informacijskem sistemu oz. aplikaciji MFERAC N4 vodi le seznam aktivno zaposlenih uslužbencev s podatkom o zaključenem šolanju, kar posledično pomeni, da se iz informacijskega sistema lahko izvozi le podatke o trenutno zaposlenih uslužbencih MNZ, ki imajo končano policijsko šolo – seznam se prosilcu posreduje,
  • da se za bivše zaposlene podatki v MFERAC N4 ne vodijo, zato za bivše zaposlene, ki so se šolali, izpis seznamov iz aplikacije ni mogoč,
  • da se v aplikaciji MFERAC-DPS vodijo finančni podatki o stroških šolanja in stroških prevoza, nastalih zaradi šolanja in da se ti podatki, skladno z zakonodajo, hranijo za obdobje 10 let, torej so finančni podatki zbrani od leta 2008 do danes – podatki se prosilcu posredujejo,
  • da podatki iz prejšnje alineje niso strukturirani na način, kot jih zahteva prosilec (glede na izobraževalne ustanove, prevoz od kje do kam,..), temveč so zbrani skupno – skupni podatki se prosilcu posredujejo,
  • da je MNZ (organ) plačnih stroškov šolanja in stroškov prevoza, nastalih zaradi šolanja.

Organ nadalje ugotavlja, da aplikacija MFERAC ne omogoča analiz podatkov in obdelave podatkov po želenih kriterijih, zato podatkov ni mogoče obdelovati po kriterijih, kot jih zahteva prosilec (po kriteriju določene fakultete ali po kriteriju kraja, iz katerega se posameznik vozi na šolanje). Prosilcu je zato organ posredoval izpise podatkov, kot izhaja iz izreka odločbe pod tč. 3, ostalih zahtevanih podatkov pa ne, ker kadrovski podatki v aplikaciji MFERAC N4 niso strukturirani na takšen način oziroma po takšnih kriterijih, kot jih zahteva prosilec, finančni podatki pa se hranijo le za obdobje 10 let. Organ še dodaja, da za potrebe tega postopka ni dolžan opravljati analize obstoječih podatkov po kriterijih iz zahteve prosilca in za potrebe prosilca ustvarjati novih dokumentov oziroma seznamov. Glede na navedeno je organ odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

 

Zoper odločbo in sklep organa št. 090-53/2019/19 (155-01) z dne 25. 3. 2019 (dalje izpodbijani sklep in odločba) je prosilec dne 11. 4. 2019 pri organu vložil pritožbo. V njej pojasnjuje, da vztraja pri pritožbenih navedbah z dne 19. 11. 2018, zoper odločbo MNZ št. 090-127/2018/7 in zoper sklep MNZ št. 090-127/2018/9 z dne 15. 11. 2018 in ponovno zoper nov sklep in novo odločbo MNZ št. 090-53/2018/19 z dne 25. 3. 2019, zaradi neosnovanih, ponovno zavajajočih, neutemeljenih in kontradiktornih navedb organa glede na izpodbijano odločbo MNZ z dne 5. 11. 2018 in sklep z dne 15. 11. 2018.

 

Glede pritožbe zoper izpodbijani sklep prosilec navaja, da je dopis organa, št. 090-53/2019/6 (155-01)z dne 14. 3. 2019, naj v roku 3 dni opredeli obdobje, na katerega se nanašajo zahtevani podatki, prejel 1. 4. 2019. Izpodbijani sklep in odločba z dne 25. 3. 2019 sta bila torej izdana še preden je prosilec prejel poziv na dopolnitev vloge. Iz tega razloga nasprotuje sklepu, s katerim je bila njegova vloga v delu zavržena.

 

Glede pritožbe zoper izpodbijano odločbo prosilec dodaja, da mu organ glede tč. 3 njegove zahteve ni posredoval vseh imen, saj med zaposlenimi ni …………itn.. (šole in poklici zaposlenih), št. odredbe za plačilo na dveh straneh ne vsebuje imen prejemnikov izplačil prevozov in stroškov šolanja, seznam zaposlenih ne vsebuje vseh zaposlenih na MNZ in PP, npr. policistov oz. policijskih inšpektorjev ali kriminalistov. Prosilec vztraja, da prejete listine ne ustrezajo njegovi zahtevi pod tč. 3 a)- f) z dne 9. 11. 2018, tako po vsebini kot po obsegu (od leta 2008).

 

Organ je pritožbi prosilca zoper izpodbijani sklep ugodil in dne 16. 4. 2019 izdal nov sklep št. 090-53/2019/22 (155-01). Prav tako je organ dne 17. 4. 2019, s pozivom št. 090-53/2019/23 (155-01), prosilca pozval, naj se izjasni, ali v pritožbi z dne 11. 4. 2019 zahteva tudi posredovanje podatkov za posamezne uslužbence policijskih postaj. Ob tem organ navaja, da je po pregledu pritožbe prosilca ugotovil, da ta med drugim navaja, da posredovana dokumentacija ne vsebuje vseh imen zaposlenih na MNZ in PP (policijskih postajah). Iz navedenega bi se po mnenju organa dalo sklepati, da je prosilec pričakoval, da bo prejel tudi podatke vezane na PP, kar pa iz vloge prosilca z dne 9. 11. 2019 ni izhajalo. Glede na navedeno je organ prosilca pozval, naj se opredeli, ali želi podatke oziroma dokumente tudi za uslužbence posameznih PP. V primeru, da bo odgovor prosilca pritrdilen, ga je organ izrecno opozoril, da mora natančno opredeliti, katere podatke želi, za katere zaposlene (oz. na katerih PP) in konkretno, na katero obdobje oziroma datum naj se podatki nanašajo. V MNZ je namreč zaposlenih več kot 600 uslužbencev, na Policiji pa preko 8.000 zaposlenih in premestitve se dogajajo redno, tudi 100 do 200 na mesec. Zato brez natančne opredelitve, katere podatke prosilec želi, organ zahteve ne more obravnavati. Organ je prosilca tudi opozoril, da če bo zahtevo dopolnil in navedel, katere informacije želi, tako da jo bo organ lahko obravnaval, mu bo za posredovane dokumente zaračunal materialne stroške.

 

Pritožbo prosilca z dne 10. 4. 2019 je organ dne 18. 4. 2019 odstopil v obravnavo IP. Navaja, da je po pregledu pritožbe ugotovil, da je pritožba zoper sklep utemeljena, zato je po določbi 242. člena ZUP izpodbijani sklep nadomestil z novim sklepom št. 090-53/2019/22 z dne 16. 4. 2019. Potrditve o vročitvi prosilcu organ še nima.

 

Z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 9. 5. 2019 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi katerega je nastal zapisnik št. 090-97/2019/2.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V tem pritožbenem postopku IP obravnava le pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-53/2019/19 (155-01) z dne 25. 3. 2019 (dalje izpodbijana odločba), s katero je organ delno zavrnil zahtevo prosilca pod tč. 3 b) do

3 f). V zvezi z zahtevo pod tč. 3 a) je organ delno izdal izpodbijani sklep, v preostalem delu pa je zahtevi prosilca v celoti ugodil (in mu posredoval spisek redno in začasno zaposlenih uslužbencev na MNZ). Ker je organ pritožbi prosilca zoper izpodbijani sklep št. 090-53/2019/19 (155-01) z dne 25. 3. 2019 že sam ugodil in izdal nadomestni sklep št. 090-53/2019/22 z dne 16. 4. 2019 (dalje nadomestni sklep), izpodbijani sklep ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Pritožbo zoper nadomestni sklep z dne 16. 4. 2019 pa bo IP obravnaval v morebitnem drugem, ločenem, pritožbenem postopku.

 

Ker prosilec v pritožbi ponavlja pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločbo Policije št. 090-127/2018/7 in sklep Policije št. 090-127/2018/9 z dne 15. 11. 2018, o katerih je IP že odločil v pritožbenem postopku pod opr. št. 090-271/2018 in 090-283/2018, IP pojasnjuje, da je lahko predmet izpodbijanja v tem postopku le odločba, ki jo je izdal naslovni organ (torej Ministrstvo za notranje zadeve). Pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na delovanje Policije in na postopke po ZDIJZ, ki jih je vodila Policija, so torej irelevantne. Prosilec v tem postopku namreč ne more izpodbijani (predhodnih) odločitev drugih organov (Policije). Ob tem IP še dodaja, da je Policija kot organ v sestavi samostojna pri odločanju po ZDIJZ. Gre torej za samostojnega zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja, ki ima svoj katalog informacij javnega značaja (https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/informacije-javnega-znaaja/katalog-ijz).

 

IP tako uvodoma pripominja, da ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da bi mu moral organ posredovati tudi podatke za policijo. Iz zahteve prosilca z dne 9. 11. 2018, ki je bila s strani policije odstopljena v obravnavo organu, namreč ne izhaja, da prosilec zahteva tudi podatke za policijo, saj je zahtevala izrecno naslovljena le na MNZ. Postopanje organa, ki je zahtevo prosilca obravnaval v obsegu, v katerem se nanaša na njegove zaposlene (torej na zaposlene na MNZ), je bilo tako pravilno.

 

IP se je v konkretnem postopku nadalje ukvarjal z vprašanjem, ali je organ prosilcu v zvezi s tč. 3 b) – 3 f) njegove zahteve z dne 9. 11. 2018 posredoval vse informacije, s katerimi razpolaga za pri njem zaposlene. Organ se je v izpodbijani odločbi namreč skliceval na dejstvo, da določenih podatkov – izpisov- prosilcu po kriterijih, ki jih je ta postavil, ne more posredovati, ker z njimi ne razpolaga. Organ pri tem navaja, da kadrovski podatki v aplikaciji MFERAC N4 niso strukturirani na takšen način oziroma po takšnih kriterijih, kot jih zahteva prosilec, finančni podatki pa se hranijo le za obdobje 10 let. Pri tem organ vztraja, da za potrebe postopka po ZDIJZ ni dolžan opravljati analize obstoječih podatkov in ustvarjati novih dokumentov oziroma seznamov. Prosilec v pritožbi temu oporeka in navaja, da prejete listine ne ustrezajo njegovi zahtevi, tako po vsebini kot po obsegu (od leta 2008). Vztraja, da prejeti seznami ne vsebujejo vseh podatkov, ki jih je zahteval.

 

IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Kot se je IP sam prepričal z vpogledom v informacijski sistem organa, na ogledu in camera pri organu dne 9. 5. 2019, organ z nekaterimi seznami, ki bi vsebovali podatke po kriterijih prosilca, ne razpolaga.  

 

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ zahtevi prosilcu v celoti ugodil glede tč. 3 b) in 3 e). V tem delu mu je namreč posredoval b) spisek vseh oseb, ki so obiskovale policijsko oz. kadetsko šolo in se zaposlile na MNZ in e) podatke o stroških študija in plačniku storitev za uslužbence MNZ in ostale, ki so se financirale iz proračuna, za zadnjih 10 let, torej za obdobje, za katero te podatke hrani. Glede tč. 3 c) zahteve, v kateri je prosilec zahteval seznam oseb, ki so obiskovale fakulteto za varnostne vede v Mariboru in se zaposlile na MNZ, je organ na ogledu pojasnil, da podatkov po zaključenih fakultetah za zaposlene ne vodi v MFERAC N 4. Od 1. 7. 2011 namreč organ podatke o končanih šolah zaposlenih vodi po sistemu KLASIUS, klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja. Organ ima v sistemu MFERAC N 4 le podatke za zaposlene po področju 10- varstvoslovje, nima pa seznama s podatki posameznikov po konkretno zaključeni šoli (npr. konkretno Fakulteta za varnostne vede v Mariboru). Teh podatkov organ v MFERAC ne vnaša, ker sistem tega niti ne omogoča. Seznam zaposlenih s končano izobrazbo, v obliki, s katero razpolaga (torej po področju varstvoslovje), pa je organ prosilcu v celoti posredoval. Podobno je organ pojasnil glede tč. 3 d) zahteve prosilca – tudi v tem delu v sistemu MERAC N 4 ne vodi podatkov za zaposlene po konkretno zaključenih šolah, ampak le po področju izobraževanja. V zvezi s tč. 3 f) je organ prosilcu posredoval podatke iz finančne analitike za zadnjih 10 let, za vse stroške študija po posameznih zaposlenih, v obliki, kot z njimi razpolaga. Organ te stroške namreč vodi skupno, na posebnem kontu, v skladu z ekonomsko klasifikacijo stroškov v aplikaciji MFERAC DPS. Ti podatki niso strukturirani po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, ker jih organ na ta način ne vodi (npr. ni razviden posamezen element vrste stroška, npr. ali je šlo za prevoz iz Ljubljane ali drugega kraja, razvidno pa je, da je npr. šlo za prevoz ali šolnino (ne pa npr. podatek o izobraževalni ustanovi).

 

Izhajajoč iz navedenega IP zaključuje, da je organ prosilcu posredoval vse informacije, s katerimi v zvezi z njegovo zahtevo razpolaga. Pri tem je IP sledil prepričljivemu pojasnilu organa, na kakšen način podatke vodi in za katera obdobja ter kakšni izpisi (seznami) so možni iz informacijskega sistema MFERAC, o čemer se je IP prepričal tudi na vpogledu in camera. Obenem IP ne vidi razloga, zakaj organ prosilcu zahtevanih informacij ne bi posredoval v celoti, če bi z njimi razpolagal, saj se organ ni skliceval na nobeno od zakonskih izjem za zavrnitev, tudi sicer pa je pokazal pripravljenost sodelovanja s prosilcem in si je po oceni IP za to aktivno prizadeval. Prosilec ob tem v pritožbi ni navedel nobenih konkretnih dejstev in dokazov, na katera bi bilo mogoče opreti ugotovitev, da razlogom organa, ki jih je za delno zavrnitev podal v izpodbijani odločbi, ni mogoče slediti.

 

Ob tem IP tudi pritrjuje stališču organa, da ta za potrebe prosilca po ZDIJZ ni dolžan analizirati podatkov in pripravljati seznamov po kriterijih prosilca, če z njimi ne razpolaga. Prosilec je namreč v tč. 3 a) do d) zahteval posredovanje seznamov (spiskov), ki jih organ ni dolžan pripraviti (ustvariti), v kolikor jih ni mogoče izpisati iz njegovega informacijskega sistema (MFERAC). Po ugotovitvi IP je organ zahtevane sezname v obliki, v kateri z njimi razpolaga, prosilcu v celoti posredoval, od njega pa ni mogoče terjati, da bi za potrebe prosilca podatke analiziral, združeval in jih na novo ustvarjal. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ namreč izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.

 

Ker je IP na podlagi vsega zgoraj navedenega ugotovil, da je bila odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna, je pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica Informacijske pooblaščenke