Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 28.04.2015
Naslov: prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
Številka: 090-96/2015
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek, Kršitev postopka
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje dokumentacije v zvezi s točno določeno kazensko zadevo in v zvezi s točno določenimi pričami v tej kazenski zadevi. Organ je zahtevo prosilca z odločbo zavrnil, ker z delom zahtevane dokumentacije ne razpolaga, v preostalem delu pa zaradi obstoja izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in ker delni dostop v skladu s 7. čl. ZDIJZ ni mogoč. Prosilec je na organ naslovil ponovno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je v enem delu zahteval iste dokumente, kot v prvi zahtevi, v preostalem delu pa še dodatne dokumente v zvezi z isto kazensko zadevo oz. istimi pričami. Organ je zahtevo prosilca z odločbo v prvem delu zavrgel, ker je bilo o zadevi že odločeno, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. Zoper odločbo je prosilec vložil pritožbo, v kateri je navedel opravičljive razloge zaradi katerih ni mogel vložiti pritožbe zoper prvo odločbo (ni mu bila vročena), v preostalem delu pa je navedel, da organ z dokumenti zagotovo razpolaga. Organ je izdal nadomestno odločbo, s katero je pritožbi v prvem delu ugodil na način, da je prosilcu na začasni naslov ponovno poslal prvo odločbo, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca ponovno zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. Zoper nadomestno odločbo je prosilec vložil pritožbo, v kateri je navedel, da organ zagotovo razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti, do katerih je prosilec upravičen na podlagi sorodstvenih razmerij do v zahtevi navedenih prič. IP je presodil, da so bile v postopku na prvi stopnji v zvezi s prvim delom zahteve (o kateri je bilo odločeno s prvo odločbo) sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene. Izpodbijano nadomestno odločbo je v tem delu presojal v smislu sklepa o vrnitvi v prejšnje stanje in ugotovil, da je organ ob izdaji prve odločbe ravnal pravilno in zakonito, saj z dokumenti bodisi ne razpolaga, bodisi delni dostop zaradi izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni mogoč. Pritožbo je zato zavrnil. V preostalem delu je IP ugotovil bistveno kršitev postopka, zato je v skladu s 1. odst. 251. čl. ZUP dopolnil postopek in ugotovil, da organ ni imel pravne podlage za ponovno zavrnitev zahteve prosilca z nadomestno odločbo, zato jo je v tem delu po uradni dolžnosti odpravil. Ker pa organ dejansko ne razpolaga z v tem delu zahtevanimi dokumenti, je pritožbo zavrnil.


ODLOČBA:

Številka: 090-96/2015/3
Datum: 28. 4. 2015

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. odst. 247. čl, 2. odst. 248. čl. in 1. odst. 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper nadomestno odločbo, z dne 19. 3. 2015, št. 090-18/2015/4 (20-10), Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca se zavrne.

2.    Nadomestna odločba organa št. 090-18/2015/4 (20-10), z dne 19. 3. 2015, se v tč. 2. izreka oz. v delu, ki se nanaša na pridobitev kopije skice, ki jo je ustvarila … pri zaslišanju mladoletne … in korespondence telefonskih pogovorov in elektronskih sporočil med CSD Maribor (KCŽOŽN) v časovnem obdobju od 14. 12. 2009 do 3. 1. 2010, odpravi po uradni dolžnosti.

3.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je, dne 29. 10. 2014, na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer je zahteval:
I.    zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oz. predloga za pregon …, z dne 17. 12. 2009, št. 3F313-03
II.    uradni zaznamek o zbranih obvestilih, z dne 17. 12. 2009, št. 3F313-01 (mld. …)
III.    uradni zaznamek o zbranih obvestilih, z dne 17. 12. 2019, št. 3F313-01 (mld. …)
IV.    dokument št. 3F313-02

Organ je podaljšal rok za posredovanje zahtevanih informacij s sklepom št. 090-105/2014/6 (20-10), z dne 21. 11. 2014.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-105/2014/10 (20-10), z dne 19. 12. 2014 (vročeno 22. 12. 2014), v celoti zavrnil, zaradi obstoja izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in ker delni dostop v skladu s 7. čl. ZDIJZ ni mogoč. Organ z dokumentom št. 3F313-02 ne razpolaga oz. ta dokument ne obstaja.

Prosilec je, dne 9. 2. 2015, na organ naslovil ponovno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer je zahteval:
I.    zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oz. predloga za pregon …, z dne 17. 12. 2009, št. 3F313-03
II.    uradni zaznamek o zbranih obvestilih, z dne 17. 12. 2009, št. 3F313-01 (mld. …)
III.    uradni zaznamek o zbranih obvestilih, z dne 17. 12. 2019, št. 3F313-01 (mld. …)
IV.    dokument št. 3F313-02
V.    skica, ki jo je ustvarila … pri zasliševanju mld. … in jo je navedla v pričanju pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti dne 18. 12. 2012 v zadevi št. I K 18390/2010
VI.    korespondenca telefonskih pogovorov in elektronskih sporočil med CSD Maribor (KCŽOŽN) v časovnem obdobju (vključno z navedenim datumom) od 14. 12. 2009 do 3. 1. 2010
Ob tem je navedel, da želi prejeti informacije na začasni naslov: ...

Organ je zahtevo prosilca, z odločbo št. 090-18/2015/2 (20-10), z dne 9. 3. 2015 (vročeno 11. 3. 2015), v delu, ki se nanaša na tč. I.-IV. ponovne zahteve, na podlagi 4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP zavrgel, ker je bilo o tej zahtevi že pravnomočno odločeno z odločbo št. 090-105/2014/10 (20-10), z dne 19. 12. 2014 (vročeno 22. 12. 2014). V delu, ki se nanaša na tč. V. in VI. ponovne zahteve, je zahtevo zavrnil, ker zahtevani dokumenti ne obstajajo v materializirani obliki (v dosjeju št. D1868977) in posledično organ z njimi ne razpolaga.

Zoper odločbo organa št. 090-18/2015/2 (20-10), z dne 9. 3. 2015, je prosilec, dne 13. 3. 2015, pri IP vložil pritožbo, v kateri je navedel, da prestaja kazen zapora v ZPKZ Dob od dne … dalje. Odločba št. 090-105/2014/10 (20-10) z dne 19. 12. 2014 mu ni bila vročena, ampak je bila očitno vročena drugi osebi, ki pa prosilca o tem ni seznanila in tako ni mogel vedeti, da je takšna odločba bila izdana. Prosilec se z odločitvijo organa ne strinja in se zoper njo pritožuje v celoti. Prosilec v zvezi z odločbo št. 090-105/2014/10 (20-10), z dne 19. 12. 2014, ni imel možnosti uveljavljati rednega pravnega sredstva (pritožbe), saj mu ta odločba ni bila vročena in o njej ni bil seznanjen. Nadalje je navedel, da organ trdi, da zahtevani dokumenti ne obstajajo oz. jih ni v dosjeju št. D1868977, kar je morda res, vendar pa je v popolnem nasprotju s trditvami …, kriminalistične inšpektorice zaposlene na PU Maribor. Iz njenega pričanja pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti v kazenski zadevi opr. št. I K 18390/2010, dne 18. 12. 2012, jasno izhaja, da obstoji skica. V pričanju je namreč opisala način in tudi del vsebine zaslišanja oz. razgovora s privilegirano pričo mld. … v mesecu decembru 2009: »Recimo za besedo raztegnjeno sem naredila oz. potegnila s kemičnim svinčnikom črto in takrat je … po dolžini povedala »stop«.« Na podlagi njenega pričanja, ki je po mnenju sodišča verodostojno, tako temelji obsodilna sodba. Na podlagi 9. odst. 148. čl. Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) policija h kazenski ovadbi priloži tudi predmete, skice, fotografije, priskrbljena poročila, zapise o tem, kaj je ukrenila in storila, uradne zaznamke, izjave in drugo gradivo, ki utegne biti koristno za uspešno izvedbo postopka. Prosilec tako utemeljeno zahteva informacijo, torej nekaj kar obstaja. Na podlagi izjave … je sodišče izdalo obsodilno sodbo, pri čemer je bila priča opozorjena, da je kriva izpovedba kaznivo dejanje. Zoper imenovano … je bila tudi vložena zahteva za preiskavo pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti opr. št. I Kpr 4657/2015. Prav tako so bili ostali zahtevani dokumenti izdelani sprva v elektronski obliki, ki imajo svoj elektronski odtis kot so vrednosti in lastnosti in so šele kasneje bili pretvorjeni v fizično obliko, zato ni mogoče trditi, da teh dokumentov ni oz. ne obstajajo. Vsi našteti dokumenti ali informacije o njihovem obstoju so v podani zahtevi prosilca bili navedeni v izpovedbah prič pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti v kazenski zadevi št. I K 18390/2010. Tako je interes prosilca za dostop do informacij izkazan in utemeljen, že zaradi tega, ker ga je sodišče na podlagi teh dokumentov in izjav prič obsodilo. Pri tem prosilec navaja, da je zakoniti skrbnik svojih otrok in v tem pogledu ni nobenih zakonskih ovir, da se ne bi mogel seznaniti z osebnimi podatki, ki se nanašajo na njih. Prosilec je še predlagal, da se mu posreduje zahtevano informacijo v obliki fotokopije oz. dokumente v elektronski obliki kot izvorni dokument na začasni naslov: …

Organ je, dne 19. 3. 2015, izdal nadomestno odločbo št. 090-18/2015/4 (20-10), s katero je pritožbi, z dne 13. 3. 2015, v delu, ki se nanaša na I.-IV. tč. zahteve ugodil na način, da je prosilcu na začasni naslov ponovno poslal odločbo št. 090-105/2014/10 (20-10), z dne 19. 12. 2014. Zahtevo je v delu, ki se nanaša na V. in VI. tč. zahteve zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. Ob tem je navedel, da je prosilec v prvi zahtevi navedel naslov prebivališča, na katerem, po njegovih navedbah, vse od 3. 7. 2014 ni dosegljiv, ker se nahaja na prestajanju zaporne kazni. Iz navedb prosilca tudi ni razvidno, ali je določil pooblaščeno osebo za sprejemanje pisemskih pošiljk. Ker tudi vročevalec organa ni obvestil, da odločbe ni bilo mogoče vročiti (zaradi odselitve) oz. je bila vročitev opravljena, je organ utemeljeno predvideval, da je bila vročitev opravljena v skladu z določili ZUP. Prav tako iz pritožbe izhaja, da je bil prosilcu vročen sklep o podaljšanju roka oz. je bil z njim seznanjen. Ne glede na navedeno je organ na podlagi vsebine vloge, z dne 9. 2. 2015, pritožbe in podpisov na vlogah in povratnicah ugotovil, da prosilec dejansko ni prejel odločbe št. 090-105/2014/10 (20-10), z dne 19. 12. 2014 oz. z njeno vsebino ni bil seznanjen, zato je pritožbi prosilca v tem delu ugodil. Organ je ponovno preveril vsebino dosjeja št. D1868977, vendar dokumentov, ki jih prosilec zahteva v tč. V. in VI., ni našel.

Zoper nadomestno odločbo organa št. 090-18/2015/4 (20-10), z dne 19. 3. 2015, je prosilec, dne 26. 3. 2015, pri IP vložil pritožbo, v kateri je navedel, da morda dokument, ki ga je zahteval v IV. tč. zahteve, res ne obstaja, vendar pa to ne more veljati za dokumente, ki jih je zahteval v V. in VI. tč. zahteve. Zavrnitev je v tem delu neutemeljena, nedopustna in popolnoma v nasprotju s trditvami oz. izjavami …, kriminalistične inšpektorice zaposlene na PU Maribor. Iz njenega pričanja jasno izhaja, da obstoji skica, ki je nastala pri zaslišanju mld. … Obsodilna kazenska sodba temelji ravno na njenem pričanju. Nadalje je glede telefonskih pogovorov in elektronskih sporočil med CSD Maribor in PU Maribor navedel, da sta obe priči … in … izpovedali, da je med njimi potekalo dogovarjanje o zaslišanju mld. otrok in matere. Sodišče ju je ocenilo kot verodostojni in je na njune izpovedbe oprlo tudi sodbo. Prav tako iz dokaza, ki ga je sodišče upoštevalo pri izdaji sodbe (zapisnik o izjavi oz. zaslišanju stranke št. 1200-22/2009, z dne 16. 12. 2009, pri katerem sta bili navzoči uradni osebi … in …), izhaja, da je bilo dorečeno pod prvo alinejo, da se prijavi nasilje v družini in spolne zlorabe na PU Maribor po predhodnem dogovoru. V skladu z 9. odst. 148. čl. ZKP policija k ovadbi priloži tudi predmete, skice, fotografije, priskrbljena poročila, zapise o tem, kaj je ukrenila in storila, uradne zaznamke, izjave in drugo gradivo, ki utegne biti koristno za uspešno izvedbo postopka. Prosilec tako utemeljeno zahteva nekaj, kar obstaja. Ravnanje organa je nerazumljivo, saj je prav seznanitev z zahtevanimi dokumenti bistvenega pomena pri vložitvi izrednega pravnega sredstva. Prosilec je zakoniti skrbnik mld. hčerk in v tem pogledu ni nobenih zakonskih ovir, da se ne bi mogel seznaniti z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanju, saj ni bil izdan noben varnostni ukrep sodišča ali drugega organa. Po mnenju prosilca tako ne obstajajo nobeni zadržki do prostega dostopa, kot to določa 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. V primeru, da gre za osebne podatke, s katerimi se prosilec ne bi smel seznaniti, se ti prekrijejo, kar pa v tem primeru ni tako, saj so prav ti podatki bili navedeni v obsodilni sodbi. Zato prosilec meni, da organ ni izkazal dovolj tehtnih razlogov in argumentov, s katerimi bi smel upravičeno zavrniti ali zavreči dostop do zahtevanih informacij.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-18/2015/6 (20-10), z dne 2. 4. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.

IP je, dne 24. 4. 2015, z namenom razjasnitve dejanskega stanja opravil pogovor z organom, ki je pojasnil, da je celotna kazenska zadeva na mikrofilmu, ki pa ne vsebuje dokumentov, ki jih je prosilec zahteval v IV., V. in VI. tč zahteve. Organu niso poznani razlogi, zaradi katerih teh dokumentov ni na mikrofilmu.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. Glede učinka erga omnes:

V zvezi z navedbami prosilca, da glede na njegovo sorodstveno razmerje z osebama, na kateri se nanašajo zahtevani dokumenti, ni nobenih zakonskih ovir, da se ne bi mogel seznaniti z osebnimi podatki, ki jih zahtevani dokumenti vsebujejo, IP uvodoma poudarja, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Za presojo tovrstne zahteve ni relevantno dejstvo morebitnih sorodstvenih razmerij in okoliščin prosilca v zvezi z zahtevanimi dokumenti. V skladu z ZDIJZ namreč izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ in jo kot tako tudi vsebinsko opredelil ter poimenoval. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do osebnih okoliščin, ki jih je navedel prosilec, v nadaljevanju ni opredeljeval.

2. Pojem informacije javnega značaja:

Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Policijo, ki je nedvomno dolžna delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.

Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
-    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),
-    da organ z njo razpolaga,
-    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, IP ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno v 34. čl. Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami, v nadaljevanju ZDU-1) in podrobneje v Zakonu o policiji (Ur. l. RS, št. 66/09 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami, v nadaljevanju ZPol), ki v 3. čl. določa, da so naloge policije varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov, vzdrževanje javnega reda, nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet, varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole, opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih, varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno in izvajanje drugih nalog. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije nedvomno spadajo v delovno področje organa.

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga.

3. Glede I.-IV. tč. zahteve prosilca:

Organ je z nadomestno odločbo, št. 090-18/2015/4 (20-10), z dne 19. 3. 2015, v delu, ki se nanaša na I.-IV. tč. zahteve, prosilcu ugodil na način, da mu je na začasni naslov ponovno poslal odločbo št. 090-105/2014/10 (20-10), z dne 19. 12. 2014. Organ z nadomestno odločbo v tem delu torej dejansko ni odločal o prosilčevi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, temveč je smiselno ugodil prosilčevi zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje, ki jo je prosilec podal v pritožbi z dne 13. 3. 2015.

2. odst. 248. čl. ZUP določa, da pritožbeni organ zavrne pritožbo tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene. Organ je v skladu z navedbami prosilca sicer pravilno ugotovil, da odločba št. 090-105/2014/10 (20-10), z dne 19. 12. 2014, prosilcu ni bila vročena in da obstajajo opravičljivi razlogi, da se prosilec zoper njo ni pritožil, vendar pa je nato namesto določil o vrnitvi v prejšnje stanje (VIII. poglavje ZUP; 103.-108. čl.) uporabil določila o nadomestni odločbi (242. čl. ZUP). IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo tako ugotovil, da organ ni izdal sklepa o vrnitvi v prejšnje stanje. Kljub temu IP ugotavlja, da je organ v zvezi z v tem delu zahtevanimi informacijami prosilcu dejansko omogočil vrnitev v prejšnje stanje oz. opravo zamujenega procesnega dejanja, in sicer pritožbo zoper odločbo št. 090-105/2014/10 (20-10), z dne 19. 12. 2014. Uporaba napačnih postopkovnih določil ZUP na prvi stopnji torej ni povzročila, da prosilec ne bi imel na voljo pravnega sredstva zoper odločbo organa. IP je vsled zgoraj navedenega ocenil, da v zvezi z v tem delu zahtevanimi informacijami pomanjkljivosti v postopku na prvi stopnji niso bile bistvene in je v tem delu presojal pritožbene navedbe prosilca v zvezi z odločbo št. 090-105/2014/10 (20-10), z dne 19. 12. 2014.

IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in pogovora z organom ugotovil, da kazenska zadeva oz. mikrofilm dokumenta št. 3F313-02, ki ga je prosilec zahteval v IV. tč zahteve, ne vsebuje. Posledično organ z dokumentom št. 3F313-02 ne razpolaga. IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca IP zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v I.-III. tč. zahteve in je v nadaljevanju presojal, ali so zahtevane informacije prosto dostopne. V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da vsi dokumenti vsebujejo osebne podatke v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. da je v zvezi z vso zahtevano dokumentacijo podana izjema varovanih osebnih podatkov. V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme od izjeme v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je ugotovil, da v tem delu zahtevani dokumenti vsebujejo veliko osebnih podatkov. (ime, priimek, datum in kraj rojstva, EMŠO, izobrazba, naslov bivališča, osebna izpoved v zvezi z očitanimi dejanji idr.). Gre za varovane osebne podatke, za katere IP ni našel pravne podlage, da se posredujejo javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Upoštevaje navedeno je IP presojal, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ in je ugotovil, da zahtevanih dokumentov ni mogoče anonimizirati. Odločitev organa v odločbi št. 090-105/2014/10 (20-10), z dne 19. 12. 2014, da se dokumentov, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ, ne da anonimizirati, je tako bila pravilna. Posledično IP zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 2. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

4. Glede V. in VI. tč. zahteve prosilca:

Organ je z nadomestno odločbo, št. 090-18/2015/4 (20-10), z dne 19. 3. 2015, v delu, ki se nanaša na V. in VI. tč. zahteve prosilca, zahtevo zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. Organ je z nadomestno odločbo v tem delu torej odločal o prosilčevi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, o kateri je že odločil z odločbo št. 090-18/2015/2 (20-10), z dne 9. 3. 2015. V skladu z 242. čl. ZUP lahko organ prve stopnje izda nadomestno odločbo zgolj v primeru, ko spozna, da je pritožba utemeljena. V predmetni zadevi pa je organ v tem delu ponovno izdal zavrnilno odločbo. IP ocenjuje, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. čl. ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v 2. odst. tega čl. izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 242. čl. ZUP in z njim povezana dejstva, je izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na V. in VI. tč. zahteve prosilca, napačna. Ker je 242. čl. ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu 2. odst. 247. čl. ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. Ker je v konkretnem primeru v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je IP, na podlagi 1. odst. 251. čl. ZUP, dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev (ki bi jih sicer moral ugotavljati in ugotoviti že organ prve stopnje).
V dopolnjenem postopku je IP izhajal iz sledečih dejstev:
- organ je z odločbo št. 090-18/2015/2 (20-10), z dne 9. 3. 2015, v delu, ki se nanaša na V. in VI. tč. zahteve prosilca, zahtevo zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga.
- organ je z nadomestno odločbo št. 090-18/2015/4 (20-10), z dne 19. 3. 2015, v delu, ki se nanaša na V. in VI. tč. zahteve prosilca, zahtevo ponovno zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga.
Vsled navedenemu se je izkazalo, da organ v skladu z 242. čl. ZUP ni imel podlage za zavrnitev zahteve z nadomestno odločbo, zato je IP, na podlagi 1. odst. 251. čl. ZUP, v tem delu po uradni dolžnosti odpravil nadomestno odločbo (2. tč. izreka odločbe).

V nadaljevanju je IP presojal, ali je morda potrebno na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje (2. odst. 251. čl. ZUP). IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in pogovora z organom ugotovil, da kazenska zadeva oz. mikrofilm dokumentov, ki jih je prosilec zahteval v V. in VI. tč zahteve, ne vsebuje. Posledično organ z v tem delu zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, IP zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji z odločbo št. 090-18/2015/2 (20-10), z dne 9. 3. 2015 odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


        Postopek vodil:                                                                                   
 Jan Merc, univ. dipl. prav.                                                                       
   asistent svetovalca IP                                                   

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka