Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 26.06.2013
Naslov: Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
Številka: 090-95/2013/2
Kategorija: Notranje delovanje organa, Ostali sodni postopki
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za pridobitev fotokopije zapisnikov, nalog, poročil in izrečenih ukrepov za prijave in intervencije policistov na določenem naslovu. Organ je prosilcu delno ugodil in mu posredoval zahtevane dokumente, na katerih pa je prekril podatke, ki predstavljajo izjemo notranjega delovanja organa in pa izjemo varstva osebnih podatkov. Prosilec je zoper odločbo organa podal pritožbo, v kateri navaja, da želi pridobiti originalne dokumente. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in da prosilec, zaradi obstoja izjem, ni upravičen do pridobitve dokumentov v originalni obliki, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.


ODLOČBA:
Številka: 090-95/2013/2
Datum: 27. 6. 2013

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve – Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, (v nadaljevanju organ) št. 090-31/2013/6 z dne 29. 3. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo

O D L O Č B O


1.    Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve – Policija št. 090-31/2013/6 z dne 29. 3. 2013 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 21. 1. 2013 naslovil zahtevo, v kateri prosi za posredovanje fotokopije zapisnikov, nalog, poročil in izrečenih ukrepov za prijave in intervencije policistov:
-    dne 13. 2. 2012 ob intervenciji na naslovu Vipotnikovi 1 in
-    dne 30. 10. 2011 ob intervenciji na naslovu Cesta vstaje 50.

Organ je dne 15. 3. 2013 na pristojne osebe pri organu posredoval zaprosilo za posredovanje celotne dokumentacije, ki se nanaša na zahtevo prosilca.

Organ je o zahtevi prosilca nato odločil z odločbo št. 090-31/2013/6 z dne 29. 3. 2013, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. Organ je prosilcu posredoval:
-    delovni nalog policista Draga Vršiča z dne 30. 10. 2011 - prekrijejo se vsi podatki (načrtovane naloge in posebna opozorila na odpravi, oprema, poročilo o opravljenem delu) razen podatkov o policistih, datumu in opisu intervencije ob 11.01, kjer se v opisu prekrijejo osebni podatki;
-    delovni nalog policista Mihaela Koržeta z dne 13. 2. 2012 - prekrijejo se vsi podatki (načrtovane naloge in posebna opozorila na odpravi, oprema, poročilo o opravljenem delu) razen podatkov o policistih, datumu in opisu intervencije ob 9.05, kjer se v opisu prekrijejo osebni podatki;
-    informativni izpis iz dnevnika dogodkov operativno komunikacijskega centra (DDOKC) Ljubljana z dne 30. 10. 2011 - prekrijejo se osebni podatki v rubrikah »tel. št., prijavitelj, kraj, vsebina sporočila, informacije PP in IP številka«, ter klicni znaki v rubriki »poslani/obveščeni, povratne informacije in informacije PP«;
-    informativni izpis iz dnevnika dogodkov operativno komunikacijskega centra (DDOKC) Ljubljana z dne 13. 2. 2012 - prekrijejo se osebni podatki v rubrikah »tel. št., prijavitelj, kraj, vsebina sporočila, informacije PP in IP številka«, ter klicni znaki v rubriki »poslani/obveščeni, povratne informacije in informacije PP«;
-    izpis poročila dežurne službe policijske postaje, št. 342663-2011 - prekrijejo se klicni znak in osebni podatki v rubrikah »opombe, subjekt, interveniral, opis«;
-    izpis poročila dežurne službe policijske postaje, št. 366210-2012 - prekrijejo se klicni znak in osebni podatki v rubrikah »opombe, subjekt, interveniral, opis«;
Organ se je pri prekritju navedenih podatkov skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov in izjemo notranjega delovanja organa, v obrazložitvi odločbe pa za to navaja razloge.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 17. 4. 2013 vložil pritožbo na prvostopenjski organ, v kateri navaja, da organ v izreku odločbe ne določa, zakaj in katere zaprošene listine zavrača oz. zakaj in katere listine delno zavrača, ne navaja katere listine ne izkazuje in zakaj jih ne posreduje. Dodatno prosilec navaja, da se ne strinja z zakritjem bistvenih podatkov na posredovanih dokumentih, hkrati pa dodaja, da organ načrtno ponareja dokumente in jih posreduje institucijam kot prave. Prosilec zato, v zvezi z navedenima intervencijama, zahteva vpogled v originalne listine.

Pooblaščenec je dne 29. 4. 2013 prejel dopis organa št. 090-31/2013/9 z dne 25. 4. 2013, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dopisu je organ predložil tudi vso dokumentacijo, ki je predmet postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organ, ki je zavezanec po ZDIJZ, je namreč dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. Prav tako organ ne more prosilcu navesti, dostop do katerih dokumentov, s katerimi ne razpolaga, zavrača, saj prosilec tako v zahtevi kot v pritožbi ni konkretno navedel, s katerim konkretnim dokumentom bi po njegovem mnenju organ moral razpolagati, vendar ga prosilcu ne želi posredovati.

Glede navedb prosilca, da organ v izreku odločbe ni konkretiziral dostop do katerih dokumentov mu omogoča/zavrača in zakaj, Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca delno zavrnil, pri čemer se je v izreku izpodbijane določbe konkretno opredelil do dokumentov, ki so bili predmet njegove presoje, torej do vsakega dokumenta, ki je bil predmet presoje, posebej. Iz samega izreka je torej razvidno, o katerih dokumentih je organ odločal oz. so bili predmet njegove presoje, posledično pa seveda tudi, glede katerih dokumentov oz. do katerih podatkov v teh dokumentih je zavrnil dostop, pri čemer je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe jasno podal obrazložitev, zakaj se prosilcu dostop do podatkov, ki so na zahtevanih dokumentih prekriti, onemogoči. Organ se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov in izjemo notranjega delovanja organa in ju podrobneje tudi obrazložil v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

Pooblaščenec pojasnjuje, da ZDIJZ jasno določa, da če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog, zaradi katerega sme organ v celoti ali delno zavrniti zahtevo prosilca, je ugotovitev, da podatki v zahtevanih dokumentih predstavljajo katerokoli izmed izjem, ki so taksativno določene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.

Kot v izpodbijani odločbi ugotavlja že organ sam, vsebina zahtevanih dokumentov vsebuje podatke, ki predstavljajo izjemo notranjega delovanja organa (11. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) in izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je prosilcu treba onemogočiti dostop do teh podatkov, zaradi česar prosilec po določbah ZDIJZ ni upravičen do pridobitve zahtevanih dokumentov v originalni obliki, kot je to v konkretnem primeru.
 
V pritožbenih postopkih je Pooblaščenec že večkrat odločal o dokumentih organa, pri dostopu do katerih je potrebno prosilcu zavrniti dostop na način, da se podatki, ki predstavljajo izjeme iz 6. člena ZDIJZ, na zahtevanih dokumentih prekrijejo.

Pooblaščenec tako pojasnjuje, da delovni nalogi organa, informativni izpisi iz dnevnika dogodkov operativno komunikacijskega centra (DDOKC) in poročila dežurne službe policijske postaje vsebujejo varovane osebne podatke in podatke, ki predstavljajo notranje delovanje organa in razkritje katerih bi organu povzročilo motnje pri njegovem nadaljnjem delovanju.

Pri pregledu zahtevane dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da je le-ta pravilno uporabil določbe ZDIJZ in prosilcu na zahtevanih dokumentih prekril podatke, ki predstavljajo izjemo notranjega delovanja organa in izjemo varstva osebnih podatkov, ter mu do zahtevanih dokumentov omogočil le delni dostop.

Glede obstoja izjeme notranjega delovanja organa Pooblaščenec pojasnjuje, da morata biti za obstoj te izjeme skupaj izpolnjena dva pogoja, in sicer mora podatek izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa oz. dejavnostjo organa, hkrati pa mora biti izkazana tudi škoda oz. motnja v samem delovanju organa, ki bi organu nastala z razkritjem predmetnega dokumenta.

V konkretnem primeru delovni nalog, informativni izpis iz dnevnika dogodkov operativno komunikacijskega centra (DDOKC) in izpis poročila dežurne službe policijske postaje nedvomno predstavljajo dokumente, za katere lahko rečemo, da so namenjeni internemu poslovanju organa in so kot taki torej v zvezi z notranjim delovanjem organa.

Pooblaščenec namreč ugotavlja, da:
- je delovni nalog dokument, ki ga policistu izda komandir policijske postaje, ki vodi policijsko postajo, načrtuje, organizira, usmerja in nadzoruje opravljanje dela iz pristojnosti policijske postaje, zagotavlja zakonito, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog, odreja ukrepe in odloča v skladu z zakoni in pooblastili, ki jih nanj prenese direktor policijske uprave. Komandir s potnim nalogom odredi delo posameznim policistom. Poročilo, ki je sestavni del delovnega naloga, pa je dokaz podrejenih o izpolnitvi zadanih nalog. Navedeni dokument torej ni namenjen zunanjemu krogu oseb, kar pomeni, da gre za dokument, za katerega lahko rečemo, da je namenjen internemu poslovanju organa in je kot tak torej v zvezi z notranjim delovanjem organa.
- Informativni izpis iz dnevnika dogodkov operativno komunikacijskega centra (DDOKC) nastane potem, ko občan pokliče na interventno številko policije 113, kjer interventni klic sprejme in evidentira policist operativno-komunikacijskega centra policijske uprave (v nadaljevanju OKC PU). Policist OKC PU torej v DDOKC (mrežna računalniška aplikacija policije) zapiše kratek povzetek pogovora s klicateljem in druge zaznave, ki vplivajo na reševanje, kraj dogodka in čas dogodka ter določi kategorizacijo (rop, umor, prometne nesreča, pretep,..) in prioriteto dogodka (nujni interventni, interventni,..). Policisti OKC PU na napotitvah, na podlagi zapisa policistov na sprejemu, sprejmejo odločitev, komu bodo odredili določeno nalogo in tega napotijo na kraj te naloge. Delo OKC PU se ne konča ob sprejemu klica, oziroma napotitvi, ampak šele z vpisom povratnih informacij o izvedenih ukrepih policije v DDOKC. V DDOKC se beležijo čas prihoda odrejenih policistov na kraj, ali imajo policisti dogodek pod kontrolo, kako poteka reševanje dogodka in druge povratne informacije s terena. Policisti OKC PU na napotitvah si s pomočjo teh povratnih informacij sami sebi pred oči postavijo sliko dogodka. Vodja izmene OKC PU na koncu še enkrat pregleda vsak zapis v DDOKC in preveri skladnost vsebine prijave s povratnimi informacijami s kraja, nujnost oz. pomembnost napotene patrulje in obveščene službe, morebitno dopolnitev in končni ukrep. Glede na navedeno DDOKC, kot mrežna računalniška aplikacija policije in informativni izpisi iz DDOKC, nedvomno izpolnjujejo prvi pogoj izjeme notranjega delovanja, saj gre za dokument, ki je namenjen izključno interni komunikaciji znotraj organa.
- izpis poročila dežurne službe policijske postaje - opis v zadevnem dokumentu je povsem identičen kratkemu opisu dogodka v Informativnem izpisu iz dnevnika dogodkov operativno komunikacijskega centra (DDOKC) in razkriva sam potek intervencije od klica na intervencijsko številko policije 113 do zaključka zadeve.

Kot ugotovljeno torej vsi zahtevani dokumenti izpolnjujejo prvi pogoj izjeme notranjega delovanja, torej, da so namenjeni internemu poslovanju organa in so v zvezi z notranjim delovanjem organa, pri čemer pa se, kot drugi pogoj za obstoj navedene izjeme, zahteva še izvedba škodnega testa, saj mora razkritje dokumenta resno ogroziti proces delovanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil.

Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe izvedel škodni test in navedel, da bi, v primeru celotnega razkritja zahtevanih dokumentov, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, notranje delovanje organa postalo javno obravnavano, kar bi neposredno vplivalo na delo policistov. Le-ti bi se zatekali k drugim načinom poročanja ter mnogih zadev, ki jih sedaj zapišejo, ne bi tako podrobno opisovali. Z razkritjem bi tako negativno vplivali na način vodenja dela pri organu in s tem na nadzor zaposlenih, kar bi vplivalo na delovanje in dejavnost organa tudi na drugih policijskih postajah. Iz celotnih zahtevanih dokumentov bi bila obenem razvidna taktika in metodika dela policistov ter delovna sredstva, ki jih uporabljajo pri delu. Po mnenju Pooblaščenca je organ v izpodbijani odločbi zatrjevano škodo izkazal dovolj konkretno, zato je Pooblaščenec sledil njegovim navedbam, da bi s celotnim razkritjem zahtevanih dokumentov nastale motnje pri delovanju organa. V konkretnem primeru je tako izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. 

Pooblaščenec ob tem ugotavlja, da je organ prosilcu na delovnih nalogih razkril tisti del, ki se nanaša na točno določeno intervencijo (ki je tudi predmet zahteve), razkritje tega dela delovnih nalogov pa ne bi ogrozilo notranjega delovanja organa in organu ne bi povzročilo nobene škode pri nadaljnjem delovanju. Informacije o tem, da so bili določeni policisti na določen dan prisotni pri točno določeni nalogi, ki je že zaključena, namreč ne morejo vplivati na organizacijo dela policije in na izvajanje njenih nalog v prihodnje. Ker gre za nalogo (intervencijo na točno določenem naslovu), ki je enkratnega značaja in je v celoti zaključena, informacija o tem, da je bila ta naloga izvedena, tudi ne more voditi do sklepanja, kakšne so metode dela policije na splošno in v konkretnih primerih. Iz tega dela delovnih nalogov obenem ne izhaja podroben opis in razčlenitev naloge, ampak samo dejstvo, da je določen policist to nalogo opravil na določen dan.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v postopku na prvi stopnji ravnal pravilno in v skladu z določbami ZDIJZ, pri čemer prosilec ni upravičen do celotnega dokumenta, saj je organ izkazal obstoj obeh pogojev, ki morata biti izpolnjena za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Glede na to, da se je organ v izpodbijani odločbi skliceval tudi na izjemo osebnih podatkov, Pooblaščenec pojasnjuje, da vsi zahtevani dokumenti med drugim vsebujejo tako podatke, ki se nanašajo na delovno razmerje javnih uslužbencev – policistov ter datum in čas opravljanja dela, kot podatke, ki se nanašajo na fizične osebe, torej ime in priimek obravnavanih oseb, njihove naslove oz. naslove interviniranja ter telefonske številke prijaviteljev. V tem delu Pooblaščenec dodaja, da so podatki, povezani z izvajanjem delovnih nalog javnega uslužbenca (policistov) javni, kar pomeni, da je tudi v tem delu, ko je organ prosilcu omogočil seznanitev s temi podatki, ravnal v skladu z določbami ZDIJZ, in sicer s tretjim odstavkom 6. čl. Pooblaščenec ob tem ugotavlja, da za razkritje ostalih osebnih podatkov, ki se nanašajo na fizične osebe, ki niso javni uslužbenci, organ nima zakonske podlage, kar pomeni, da je pri prekritju teh podatkov na zahtevanih dokumentih prav tako ravnal v skladu z določbami ZDIJZ in ZVOP-1.

V tem delu Pooblaščenec še dodaja, da samo dejstvo, da sta prosilec in prijavitelj oz. udeleženec v konkretnem postopku identični osebi, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pravno relevantno. V postopku po ZDIJZ se namreč odloča ne glede na to, kdo je prosilec. Odloča se, ali dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse, ne samo za konkretnega prosilca. Če gre za informacije javnega značaja, so te namreč dostopne vsakomur, javnosti in ne le konkretnemu prosilcu.

Odločitev oz. pritrditev organu, da je ta pravilno postopal po določbah ZDIJZ, Pooblaščenec utemeljuje še na podlagi že izdanih odločb, npr. odločbe št. 090-246/2012/2 z dne 12. 2. 2013 in odločbe št. 090-92/2011/6 z dne 26. 7. 2011, v katerih so bili predmet presoje istovrstni dokumenti pri istem organa.

Po preučitvi celotne zadeve in pri pregledu predmetne dokumentacije Pooblaščenec zaključuje, da je prvostopenjski organ pravilno odločil in prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov, pri čemer je na teh prekril podatke, ki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov in izjemo notranjega delovanja organa. Prosilec torej zaradi obstoja izjem iz 6. člena ZDIJZ, ni upravičen do zahtevanih dokumentov v originalni obliki. Na tej podlagi je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-31/2013/6 z dne 29. 3. 2013, kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca                              


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka