Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.09.2010
Naslov: Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
Številka: 090-154/2010/6
Kategorija: Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Odobreno


Številka: 090-154/2010
Datum: 9. 9. 2010


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu  (Ur.l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, dalje ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006-UPB2 in 117/2006 – ZDavP2, dalje ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur.l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008 in 8/2010, dalje ZUP), o pritožbi …. (dalje prosilec) zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (dalje organ) št. 090-30/2010/9 z dne 23.8.2010, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo


ODLOČBO:


1.    Odločba organa se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 7 (sedmih) delovnih dni posredovati kopije naslednjih sklepov:
-    sklep št. 1003-37/2006/21 (2731-01) z dne 4.10.2006,
-    sklep št. 1003-50/2007/62 (2731-04) z dne 2.4.2007,
-    sklep št. 1003-139/2007/51 (2731-01) z dne 9.10.2007,
-    sklep št. 1003-93/2008/54 (2731-046) z dne 23.06.2008,
-    sklep št. 1003-135/2008/20 (2731-01) z dne 8.10.2008,
-    sklep št. 1003-1118/2008/1 (2731-01) z dne 11.8.2008,
-    sklep št. 1003-127/2009/179 (2731-04) z dne 7.1.2009,
-    sklep št. 1003-91/2009/166 (2731-04) z dne 11.8.2009,
-    sklep št. 1003-108/2009/206 (2731-04) z dne 8.10.2009,
-    sklep št. 1003-117/2009/287 (2731-04) z dne 7.12.2009 in
-    sklep št. 1003-117/2009/288 (2731-01) z dne 7.12.2009.

      V vseh posredovanih sklepih je organ dolžan:
-    v izreku vsakega posameznega sklepa prekriti rojstni datum javnega uslužbenca in
-    prekriti obrazložitev vsakega posameznega sklepa.

     Organ je dolžan prosilcu v roku 7 (sedmih) delovnih dni posredovati tudi kopije naslednjih dokumentov:
-    Predlog za izjemno in redno delovno uspešnost za mesec december 2006 (šifra 2212-07) z dne 29.12.2006,
-    Delovna uspešnost za mesec september 2007 (številka 221-01) z dne 4.10.2007,
-    Delovna uspešnost za mesec februar 2008 (številka 221-01) z dne 3.3.2008,
-    Delovna uspešnost za mesec maj 2008 (številka 221-01) z dne 3.6.2008 in
-    Delovna uspešnost za mesec september 2008 (številka 221-01) z dne 2.10.2008.

     V teh dokumentih je organ dolžan prekriti obrazložitve predlogov za dodelitev izjemne oziroma redne 
     delovne uspešnosti.


2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.



OBRAZLOŽITEV

Prosilec je dne 5.5.2010 od organa zahteval posredovanje podatkov v zvezi s porabo javnih sredstev javnih uslužbencev v Oddelku za splošno kriminaliteto, SSK, UKP GPU, in sicer:
-    kopije dokumentov, iz katerih je razvidna dodelitev stimulacije/dodatkov za delovno uspešnost, ki so jih prejeli delavci Oddelka za splošno kriminaliteto  v letih 2006, 2007, 2008 in 2009,
-    kopije dokumentov, iz katerih je razvidna dodelitev dodatkov za povečan obseg dela, ki so jih prejeli delavci Oddelka za splošno kriminaliteto v letih 2006, 2007, 2008 in 2009.

Organ je zahtevo prosilca sprva zavrgel, nato pa na podlagi odločbe Informacijskega pooblaščenca št. 090-115/2010/2 o zadevi vsebinsko odločil, in sicer je z odločbo št. 090-30/2010/7 z dne 2.8.2010 zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da zahtevana dokumentacija vsebuje podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri njegovem delovanju, saj dokumentacija vsebuje podatke o konkretnih nalogah in primerih, ki jih rešujejo posamezni operativni delavci, na katere se nanaša zahteva prosilca, pa tudi podrobnejše utemeljitve aktivnosti, uspehov in nadpovprečnega angažiranja kriminalistov v enoti, na katero se nanaša zahteva prosilca. Sistematična analiza teh podatkov za daljše časovno obdobje lahko jasno pokaže organizacijo, delovanje in nagrajevanje v tej enoti, kar bi kriminalnim združbam lahko  omogočilo, da izberejo načine pritiskov na uspešnejše kriminaliste. Kriminalisti, zaposleni v tej enoti, so tudi sestavni del operativnih preiskovalnih skupin, ki preiskujejo najzahtevnejše in najnevarnejše oblike kriminalitete, največkrat z elementi organiziranega kriminala. Izpostavljanje kriminalistov in zbiranje teh podatkov pomeni tudi neučinkovitost pri delovanju organa oziroma neučinkovitost pri preiskovanju najtežjih oblik kriminalitete. Organ obrazložitev odločbe sklene z oceno, da ima pravica vseh državljanov biti varen pred najhujšimi oblikami kriminalitete in osebna varnost kriminalistov ter njihovih najbližjih prednost pred pravico pridobivanja informacij javnega značaja. 

Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil in navedel, da je do zahtevanih podatkov o porabi javnih sredstev upravičen v skladu z ZDIJZ in kot davkoplačevalec v Republiki Sloveniji, zaradi česar vztraja, da se mu podatki posredujejo.


K točki 1 izreka

Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Informacijski pooblaščenec navedbe prosilca, da se pritožuje zaradi tega, ker mu državni organ noče posredovati podatkov o porabi javnih sredstev, do katerih je po svojem mnenju upravičen v skladu z ZDIJZ, smiselno razume tako, da se prosilec pritožuje zaradi napačne uporabe materialnega predpisa, kar je skladno s 1. točko prvega odstavka 237. člena ZUP dovoljen pritožbeni razlog. 

Pritožba je utemeljena.

Organ je svojo odločitev oprl na izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, skladno s katero organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa oziroma dejavnostjo organov in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ nastanek teh motenj v obrazložitvi odločbe pojasnjuje s tem, da zahtevana dokumentacija vsebuje podrobnejše utemeljitve aktivnosti, uspehov in nadpovprečnega angažiranja kriminalistov, možno pa je ugotoviti tudi sposobnosti posameznih kriminalistov, njihovo učinkovitost ter angažiranost v posameznih primerih in posameznih obdobjih, na podlagi česar lahko kriminalne združbe izberejo načine pritiskov na uspešnejše kriminaliste.

Informacijski pooblaščenec opozarja, da je izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ relativne narave in je že na podlagi zakona presežena v vseh primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za obravnavano zadevo je relevantna 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na izjeme, določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca,  razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ torej ni izjema, ki bi prišla v poštev v zvezi z zahtevami za informacije javnega značaja, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev. Kot izhaja iz prvega odstavka 5. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l. RS, št. 108/2009-UPB13 in 13/2010, dalje ZSPJS) je plača javnega uslužbenca sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. ZSPJS v 21. členu opredeljuje tri naslove, iz katerih se javnim uslužbencem lahko izplačuje delovna uspešnost: 1) redna delovna uspešnost, 2) delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in 3) delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Na podlagi navedenega Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da se zahteva prosilca nanaša na redno delovno uspešnost in delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, kar seveda predstavlja podatek o porabi javnih sredstev.

Ob tem Informacijski pooblaščenec poudarja še, da so po izrecni določbi prvega odstavka 38. člena ZSPJS plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. V povezavi z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki v zvezi s podatki o porabi javnih sredstev izključuje izjemo varovanih osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, sta po stališču Informacijskega pooblaščenca v povezavi s plačo oziroma njenimi deli javna tudi ime in priimek javnega uslužbenca, ki plačo prejema. Niso pa javni ostali osebni podatki javnega uslužbenca (razen tistih, ki se nanašajo na delovno mesto in so potrebni za povezavo konkretnega delovnega mesta s konkretnim javnim uslužbencem), zato je Informacijski pooblaščenec organu odredil, da prekrije rojstni datum posameznega javnega uslužbenca v tistih dokumentih, ki ta podatek vsebujejo.

Poleg tega je Informacijski pooblaščenec organu odredil tudi prekritje oziroma izločitev obrazložitve sklepov o dodelitvi dodatkov za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in obrazložitve predlogov za dodelitev izjemne oziroma redne delovne uspešnosti, saj iz njih izhajajo opisi konkretnih del in nalog posameznih javnih uslužbencev, glede katerih je organ izrazil mnenje, da bi njihovo razkritje lahko povzročilo motnje v delovanju organa in pritiske na posamezne uspešne kriminaliste. Ker se ti podatki ne nanašajo neposredno na porabo javnih sredstev, zahteva prosilca pa je v konkretnem primeru omejena le na te podatke (da se njegova zahteva nanaša na podatke o porabi javnih sredstev, je prosilec izrecno poudaril tudi v pritožbi), je Informacijski pooblaščenec organu odredil, da prosilcu posreduje podatke v obsegu, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Organ oziroma njegova pooblaščena uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja v odločbi izraža še mnenje, da je pravica vseh državljanov biti varen pred najhujšimi oblikami kriminalitete in osebna varnost kriminalistov ter njihovih najbližjih pred pravico pridobivanja informacij javnega značaja. Informacijski pooblaščenec pa meni, da pravica do varnosti in pravica do informacij javnega značaja nista dve nasprotujoči si pravici, ampak dve plati istega kovanca, zato ni potrebe, da bi kateri izmed njiju dali prednost. Institut dostopa do informacij javnega značaja je med drugim namenjen zagotavljanju transparentnosti delovanja javnega sektorja. Če se omejimo na organ v konkretnem primeru, je njegovo transparentno delovanje (navzven in navznoter) zelo pomembno, saj se tudi preko tega ustvarja zaupanje javnosti v organ, kar ugodno vpliva na stopnjo varnosti ljudi na področju naše države, hkrati pa transparentno delovanje zagotavlja večjo avtoriteto organa in zaposlenih pri organu, kar ima pozitiven vpliv tudi na varnost teh oseb in njihovih družinskih članov.


K točki 2 izreka

V  postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Informacijski pooblaščenec o njih ni odločal.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
dr. Liljana Selinšek, univ. dipl. prav.
svetovalka Informacijskega pooblaščenca   

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka