Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 17.10.2011
Naslov: Prosilec - Ministrstvo za kulturo
Številka: 090-160/2011/38
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovna skrivnost
Status: Odobreno



POVZETEK
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval dokument "Analiza doslej izvedenih razpisov in predlog za izboljšave v naslednjem razpisu". Pooblaščenec je zavrnil argumente organa, ki je v odločbi zapisal, da zahtevan dokument ne izpolnjuje kriterijev po 4. členu ZDIJZ, ker ni evidentiran. Pooblaščenec je ugotovil, da dokument nedvomno izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja, prav tako pa je zahtevan dokument prosto dostopna informacija, saj ne vsebuje izjem od prostega dostopa (Pooblaščenec je presojal izjemi poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov). Pooblaščenec je organu naložil, naj prosilcu posreduje zahtevan dokument.


ODLOČBA
Številka: 090-160/2011/38
Datum: 17. 10. 2011

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. ter 2. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2011/58 z dne 22. 7. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo



O D L O Č B O:


1. Pritožbi prosilca se ugodi in se izpodbijana odločba organa št. 090-1/2011/58 z dne 22. 7. 2011 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati dokument: »Analiza doslej izvedenih razpisov in predlog za izboljšave v naslednjem razpisu« z dne 27. 8. 2010 z oznako »status: analiza JR-ESS in predlog« s prilogo 1 in prilogo 2.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O B R A Z L O Ž I T E V:


Prosilec je dne 10. 6. 2011 na organ vložil zaprosilo za dostavo vseh dokumentov »opravljenih analiz Službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice na področju Evropskega socialnega sklada«.

Po posredovanju Pooblaščenca zaradi molka organa je organ dne 22. 7. 2011 izdal odločbo št. 090-1/2011/58, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da Uredba o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 20/05, s spremembami in dopolnitvami, v nad. Uredba), v 2. členu definira med drugim tudi vsebino pojmov dokument, zadeva, dosje, register, evidenca, dokumentarno gradivo. Po 2. členu Uredbe so tako dokumentarno gradivo vse zadeve, dosjeji, dokumenti ter evidence o njih, druge evidence, ki jih vodi organ in druga gradiva, ki jih organ prejme ali nastanejo pri njegovem delu, zadeva je celota vseh dokumentov in prilog, ki se nanašajo na isto vsebinsko vprašanje ali nalogo, pri čemer ima vsaka zadeva svojo številko (evidenčno oznako), dokumenti so zapisi, sprejeti ali nastali pri delu organa, pomembni za njegovo poslovanje, ki imajo svojo številko (evidenčno oznako, sestavljeno iz številke zadeve in zaporedne številke vhodnega, izhodnega ali lastnega dokumenta v okviru zadeve), dosje pa je celota več dokumentov ali zadev različne vsebine, ki zadevajo isto fizično ali pravno osebo, oz. dokumentov ali zadev enake vsebine, ki zadevajo različne fizične ali pravne osebe. O vseh zadevah, dosjejih in dokumentih se po 12. točki 2. odstavka Uredbe vodi evidenca dokumentarnega gradiva, in sicer skladno z določbo 1. odstavka 126. člena le-te z informacijskim sistemom. Organ ugotavlja, da zahtevi prosilca ustreza gradivo z naslovom »Analiza doslej izvedenih razpisov in predlog za izboljšave v naslednjem razpisu« Sektorja za kulturne pravice manjšin z dne 27. 8. 2010, z oznako »status: analiza JR-ESS in predlog«, pripravljena s strani dr. Suzane Čurin Radovič (vodje službe), Milana Kolarja (pravnika službe), Alje Dražumerič in Mateje Bošnjak (strokovnih sodelavk kot administrativnih izvajalk pri delu razpisov s področja ESS), ki se nahaja v elektronski pošti navedenih uradnikov. Iz vsebine je razvidno, da gre s strani službe samoiniciativno analiziranje zbranih dejstev v zvezi z izvedenimi razpisi JR-ESS 2008-2009 in 2010-2011, zaradi predlaganja morebitnih izboljšav pri vsebini in formi bodočih razpisov. Navedena interna listina zato nima evidenčne oznake in ni zavedena v računalniško evidenco dokumentarnega gradiva pri organu, kar pomeni, da dokument, ki ga zahteva prosilec, ne ustreza pojmu informacije javnega značaja po 1. odst. 4. člena ZDIJZ.

Organ je dne 9. 8. 2011 prejel pritožbo prosilca, v kateri je navedel, da odločbi organa ugovarja v celoti.

Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 24. 8. 2011. Pritožba je dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.

Pritožba je utemeljena.

1. Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Glede na to, da se organ v svoji odločbi sklicuje na dejstvo, da dokument, ki ga zahteva prosilec, t.j.  dokument z naslovom »Analiza doslej izvedenih razpisov in predlog za izboljšave v naslednjem razpisu« Sektorja za kulturne pravice manjšin z dne 27. 8. 2010, z oznako »status: analiza JR-ESS in predlog«, ne ustreza pojmu informacije javnega značaja, ker nima evidenčne oznake in ni zaveden v računalniško evidenco dokumentarnega gradiva pri organu, se Pooblaščenec uvodoma opredeljuje do vprašanja, ali gre v konkretnem primeru za dokument, ki izpolnjuje kriterije po 1. odstavku 4. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Pooblaščenec ugotavlja, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi trije kriteriji za informacijo javnega značaja. Informacija se nahaja v materializirani obliki, organ z zahtevanim dokumentom nedvomno razpolaga, saj ga je ob odstopu prosilčeve pritožbe tudi posredoval Pooblaščencu, prav tako pa gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa. Iz dokumenta jasno izhaja, da je bil pripravljen v okviru Sektorja za kulturne pravice manjšin, dokument so pripravili zaposleni pri organu, vsebina dokumenta pa predstavlja analizo zbranih dejstev v zvezi z izvedenimi razpisi JR-ESS 2008-2009 in 2010-2011. Sama vsebina dokumenta torej nedvomno sodi v delovno področje organa, ne glede na to, da so dokument zaposleni pripravili »samoiniciativno«, kot to navaja organ. Ne gre namreč za nek zaseben dokument, ki ne bi imel nikakršne zveze s pristojnostmi in postopki, vodenimi pri organu, pač pa gre za neke vrste delovni pripomoček, ki so ga navedeni javni uslužbenci očitno izdelali, ker jim bo olajšal delo pri oceni potencialnih izboljšav pri bodočih razpisih, ki bodo izvedeni v okviru organa.

Ker dokument izpolnjuje vse kriterije iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, se organ na dejstvo, da dokument ni evidentiran v zbirki dokumentarnega gradiva, ne more sklicevati. Tudi neevidentirano dokumentarno gradivo, ki ima včasih zgolj posredno zvezo s siceršnjimi pristojnostmi (nalogami) organa, je pa povezano z notranjim upravljanjem ali organizacijo dela (takšni dokumenti so na primer subjektivna stališča in ocene, neformalna navodila, okrožnice, obvestila, interni priročniki, poizvedbe in odredbe, ki so namenjene zaposlenim ali si jih ti izmenjujejo med seboj in podobno gradivo) so v skladu z že utečeno prakso Pooblaščenca informacije javnega značaja, kljub temu, da takšni dokumenti niso (vedno) evidentirani v zbirki dokumentov.

Potrebno je pojasniti tudi, da Uredba, na katero se sklicuje organ, pri presoji narave dokumenta, vsekakor ni zavezujoča, saj ZDIJZ na Uredbo v ničemer ni vezan in je njegove pojme potrebno razlagati avtonomno. Poleg tega je Uredba predpis, ki zavezuje izključno organe javne uprave, medtem ko ima ZDIJZ precej širši krog zavezancev. Uredba je pisana z zornega kota organov javne uprave in prirejena naravi upravnega dela, zato je za druge zavezance dostikrat neuporabna in celo nasprotujoča predpisom, ki urejajo njihovo poslovanje .

Pojem dokumenta v ZDIJZ je namreč potrebno razlagati tako, da ta lahko predstavlja vsak natisnjen, natipkan, napisan, narisan, razmnožen, fotografiran, fotokopiran, fonografiran, magnetno, optično, elektronsko ali kako drugače materializiran zapis oziroma dokument katerekoli vrste. Lahko gre torej za poročilo, izjavo, raziskavo, memorandum, mnenje, pravni predpis, kodeks, pravilo, program, plan, strategijo, stališče, pregled, referat ali razpravo in sicer v katerikoli obliki, kot so na primer listine, knjige, priročniki, brošure, letaki, pamfleti, mape, zemljevidi, obrazci oziroma formularji, zapisniki, zaznamki, odločbe, sklepi, sejna in druga grdiva, pisma, priloge, načrti, skice, vzorci, modeli, risbe, filmi, mikrofilmi, fotografije, posnetki na magnetogramskem traku, kot tudi računalniški izpiski, trakovi, posnetki ali diski, ter v obliki vsakega drugega podobnega predmeta ali materiala, ki ima zapisane informacije. Drugače, kot to določa Uredba, je treba dokument v smislu ZDIJZ razumeti tudi zapis, ki za delo organa ni pomemben oziroma ni evidentiran, če kakorkoli izhaja iz njegovega delovnega področja oziroma se nanaša na njegove pristojnosti.

Pri ugotavljanju narave dokumenta po ZDIJZ se tako ni mogoče absolutno navezovati na pravila upravnega poslovanja, ZDIJZ namreč določa zgolj, da se mora informacija nahajati v eni izmed materializiranih oblik, ki jih le primeroma našteva in zanje uporablja skupni izraz dokument. Izraz dokument je v tem kontekstu potrebno razumeti kot zahtevo po neki določeni obličnosti informacije (ne pa kot zahtevo po evidentiranosti dokumenta). V zakonu naštetih pojavnih oblik ne moremo razumeti kot izključnih, kljub temu pa ni nobenega dvoma, da zakon med dokumente šteje vse informacije, ki so zapisane na enem izmed možnih nosilcev informacij in izključuje zgolj informacije, ki niso kakorkoli zapisane, zabeležene ali shranjene v neki fizični obliki, saj si ni mogoče zamisliti, kako bi organ prosilcu takšne informacije lahko posredoval.

Dokument, ki ga prosilec zahteva, na podlagi navedenega izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali dokument vsebuje izjeme iz 6. člena ZDIJZ (in v katerem delu) ali pa gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.

3. Izjeme od dostopa do informacij javnega značaja

Če zahtevan dokument obstaja in vsebuje informacije javnega značaja, ima do njega v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.

Po pregledu dokumenta Pooblaščenec ugotavlja, da se le-ta nanaša na analizo izvedenih razpisov organa glede na vključenost ciljnih skupin (npr. invalidi, pripadniki različnih etničnih skupnosti ipd.), vključno z analizo pritožbenih postopkov v zvezi z razpisom, ter analizo zavrnjenih projektov (po ciljnih skupinah). Dokument vsebuje tudi seznam zavrnjenih projektov, pri čemer so navedeni podatki o nazivu prijavitelja, naslovu projekta, višini zaprošenih sredstvih in številu doseženih točk.

3.1.    Stranski udeleženci v postopku

V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ). Organ je dolžan v povezavi s 44. členom ZUP ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Organ mora pri odločanju in postopanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, na način kot to določa 1. odstavek 7. člena ZUP.
 
Organ se je dolžan ravnati tudi po 1. odstavku 9. člena ZUP, ki določa, da je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in 2. odstavku 9. člena ZUP, ki določa, da mora v primeru, ko so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, vsaka stranka imeti možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotujočimi interesi. Iz navedenega torej izhaja, da je organ po uradni dolžnosti, pred izdajo odločbe, dolžan pritegniti v postopek vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

Po pregledu zahtevanega dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da gre za informacijo, ki se nanaša tudi na različne pravne osebe - društva, ki so se prijavila na razpis organa za dodelitev sredstev. Zaradi morebitnega vpliva odločbe na njihove pravice in pravne koristi jih je Pooblaščenec, z dopisi z dne 14. 9. 2011, po določilu 43. in 44. člena ZUP, pozval, naj se izjasnijo o tem, ali prijavljajo stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije za njih predstavljajo katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec je prejel odgovore štirih v postopek pozvanih subjektov, pri čemer so trije subjekti navedli, da vstopajo v postopek kot stranski udeleženci, niso pa navedli, ali zahtevane informacije za njih predstavljajo izjemo v skladu s 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. En v postopek pozvan subjekt pa je navedel, da vstopa v postopek kot stranski udeleženec in da zahtevani podatki predstavljajo njihovo poslovno skrivnost. Pooblaščenec ugotavlja, da samo eden od pozvanih prijaviteljev predstavlja stranskega udeleženca, ki bi imel zaradi varstva svojega pravnega položaja pravni interes za udeležbo v upravnem postopku, saj je stranski udeleženec namreč lahko samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravni interes v upravni zadevi. V obravnavanem primeru pa je le eden od pozvanih prijaviteljev sploh zatrjeval varovanje kakšne svoje pravne pravice ali pravne koristi, zato ga je Pooblaščenec kot edinega štel za stranskega udeleženca v postopku.

3. 2. Varstvo poslovne skrivnosti kot izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ

2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), ki v 1. odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Vprašanje, do katerega se je Pooblaščenec v konkretnem primeru moral opredeliti, je, ali se pojem poslovne skrivnosti, kot je opredeljena v 39. členu ZGD-1, sploh lahko nanaša tudi na društva, organizirana v skladu z Zakonom o društvih (Ur. l. RS, št. 61/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDru-1). Poslovno skrivnost ZGD-1 namreč priznava zgolj gospodarskim družbam, ZDru-1 pa poslovne skrivnosti glede poslovanja društev ne omenja. Dejavnosti društev ni mogoče preprosto primerjati s klasičnim prostim trgom, na katerem tekmujejo gospodarski subjekti. ZDru-1 namreč v 1. členu določa, da je društvo samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Prav tako pridobitna dejavnost, kot jo določa 2. odst. 3. člena ZGD-1 in ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, ni pojem, ki bi ga bilo preprosto mogoče prenesti na društva. Kot izhaja iz 3. odstavka 1. člena ZDru-1, namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička.

Pooblaščenec kljub temu ocenjuje, da je potrebno ureditev poslovne skrivnosti v ZGD-1 razlagati širše. Mogoče je namreč, da tudi drugi pravni subjekti, ne le gospodarske družbe, nastopajo na trgu v konkurenčnih razmerah. Nezmožnost zavarovanja pomembnih podatkov takšnih oseb bi poslabšala njihov položaj v tekmovanju z drugimi subjekti na istem trgu, zato Pooblaščenec dopušča možnost, da bi v posamičnih primerih tudi društva lahko dokazovala, da določene informacije, ki se nanašajo na njih, predstavljajo njihovo poslovno skrivnost.

ZGD-1 loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Le-ta v konkretnem primeru glede na samo naravo informacije ne pride v poštev, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju zahtevane podatke presojal z vidika objektivnega kriterija kot ga določa 2. odstavek 39. člena ZGD-1.

Predmet poslovne skrivnosti so lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju subjekta. Pomembno je, da se konkurenčna prednost subjekta šteje za prednost v kakršnemkoli pogledu, tudi v negativnem smislu. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj.

Pooblaščenec ugotavlja, da je le en izmed v postopek pozvanih subjektov zatrjeval, da zahtevani podatki predstavljajo njegovo poslovno skrivnost, in sicer zaradi konkurenčnih organizacij, ki pokrivajo enako področje dela. Pri tem pa stranski udeleženec ni v ničemer obrazložil, kakšna škoda bi mu nastala, če bi se s podatki o naslovu projekta in višini zaprošenih sredstev seznanila tretja oseba niti stranski udeleženec ni v ničemer izkazal, da bi se mu ob morebitnem razkritju podatkov poslabšal konkurenčni položaj. Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da je dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti na subjektu, čigar podatki naj bi se z izjemo poslovne skrivnosti varovali, saj ima le ta praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu v katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Zakonodajalec je izrecno predpisal izvedbo škodnega testa, kar pomeni, da mora subjekt, čigar poslovno skrivnost je treba varovati, z navedbo in natančno obrazložitvijo preteče škode in concreto in ne zgolj in abstracto dokazati, da bi škoda zares utegnila nastati. Temu stališču Pooblaščenca je v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008, pritrdilo tudi Upravno sodišče RS, ki je zapisalo: »Sodišče prav tako pritrjuje razlogom izpodbijane odločbe, da glede na to, da izbrani ponudnik šteje kot poslovno skrivnost ceno in ostale elemente pogodbe ter informacije, povezane z osnovnimi elementi pogodbe, ni pa navedel v podporo navedenih stališč nobenih argumentov, zgolj generalno zatrjevanje, brez obrazložitve škodljivih posledic, v ničemer ne izkazuje izpolnjevanja pogojev po 2. odstavku 39. čl. ZGD-1«.

Ker je stranski udeleženec zatrjeval le, da gre za njegovo poslovno skrivnost, ker obstajajo konkurenčne organizacije s enakim področjem dela, ni pa konkretno izkazal škode, ki bi mu ob razkritju podatkov utegnila nastati, Pooblaščenec zaključuje, da podatkov, ki se nanašajo na stranskega udeleženca v presojanem dokumentu (naslov projekta, višina zaprošenih sredstev), ni mogoče šteti za poslovno skrivnost.

Po natančnem pregledu dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da se imena določenih društev v zahtevanem dokumentu nahajajo tudi v zvezi z analizo pritožbenih postopkov, vendar Pooblaščenec ocenjuje, da dejstvo, da je nek subjekt zoper odločitev organa vložil pritožbo, nikakor ne more pomeniti podatka o poslovni skrivnosti, saj takšen podatek v ničemer ne more vplivati na tržni konkurenčni položaj določenega subjekta na način, da bi mu javnost teh podatkov povzročila občutno škodo. Iz informacij, ki so predmet presoje, ni razvidna niti vsebina projekta oziroma morebitna znanja, izkušnje, ki bi morebiti lahko poslabšala konkurenčni položaj subjekta v prihodnjih prijavah na podobne razpise. Zaradi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da z razkritjem teh informacij, nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v navedenih dokumentih ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti v smislu 39. člena ZGD-1.

Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da v zahtevanem dokumentu ni podatkov, ki bi predstavljali izjemo od prostega dostopa po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

3. 3. Varstvo osebnih podatkov kot izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ

Pooblaščenec je ob vpogledu v zahtevan dokument nadalje tudi ugotovil, da so na dokumentu navedena tudi imena in priimki fizičnih oseb, ki so pripravljale dokument, vendar gre za javne uslužbence, zaradi česar izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ne pride v poštev (glej 1. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ).

4. Zaključek

Pooblaščenec je na podlagi 1. ter 2. odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Pooblaščenec je odločil, da je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, s katerimi organ razpolaga in so po ugotovitvah Pooblaščenca prosto dostopne, in sicer je organ dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni posredovati naslednji dokument: »Analiza doslej izvedenih razpisov in predlog za izboljšave v naslednjem razpisu« z dne 27. 8. 2010 z oznako »status: analiza JR-ESS in predlog« s prilogo 1 in prilogo 2.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.





Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

     
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka