Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 13.07.2020
Naslov: prosilec - Ministrstvo za javno upravo
Številka: 090-103/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do zapisnikov sej Komisije za razlago kolektivne pogodbe, ker je trdil, da z njimi ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku po opravi ogleda in camera in presoji vseh relevantnih okoliščin ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom res ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-103/2020/6

Datum: 13.07.2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), ki ga zastopa Gvido Novak, z dne 4. 6. 2020, zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-45/2020/2 z dne 20. 5. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 4. 6. 2020 zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, št. 090-45/2020/2 z dne 20. 5. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 20. 4. 2020 od organa zahteval fotokopije zapisnikov s prilogami vseh sej Komisije za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor (v nadaljevanju Komisija), na katerih je bila sprejeta Razlaga kolektivne pogodbe za javni sektor (Ur. listi RS, št. 48/2020), in sicer 11. točke 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (v nadaljevanju KPJS).  Dokumente je želel prejeti v obliki fotokopij ali pa v elektronski obliki. 

 

Organ je z odločbo. št. 090-45/2020/2 z dne 20. 5. 2020 prosilčevo zahtevo v celoto zavrnil s trditvijo , da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Pri tem se je skliceval na določbe 1., 2. in 4. člena ZDIJZ.

 

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 4. 6. 2020. V njej navajal, da organu ne verjame, da z zahtevanimi dokumentom ne razpolaga oziroma, da ga ni mogel pridobiti od Komisije, ker ta informacija izhaja iz delovnega področja organa, oziroma jo je organ izdelal ali bi jo lahko pridobil, ker je bil zahtevani zapisnik izdelan v sodelovanju z drugim organom ali bi ga lahko pridobil od drugih oseb, saj je najmanj ena članica Komisije zaposlena pri organu, drugi dve pa v javni upravi. Od članic, imenovanih s strani vlade, bi organ nedvomno lahko pridobil predmetni zapisnik. Pri tem se je skliceval na določbe 2., 10., 14., 16. in 19. člena Poslovnika Komisije za razlago KPJS (v nadaljevanju Poslovnik)[1]. Poleg tega je navajal, da je na Uradnem listu RS dobil informacije, da je odredbo za objavo podpisal minister za javno upravo, ki je pred tem moral prejeti predmetni zapisnik, saj se je o sprejeti razlagi pred objavo v Uradnem listu RS moral prepričati, da je bila razlaga dejansko sprejeta in to v skladu s Poslovnikom, še posebej se je moral prepričati o izidu glasovanja, ki mora biti, skladno s 16. členom Poslovnika, razviden iz zapisnika.

 

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo, zato je prosilčevo pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-45/2020/5 z dne 23. 6. 2020, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokument »Razlaga Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS), št. 0100-897/2019/9 z dne 8. 4. 2020, EVA 2020-3130-0016, ki ga je lastnoročno podpisala predsednica Komisije« in elektronsko sporočilo predsednice Komisije z dne 15. 5. 2020. Dodatno je pojasnil, da je običajno zapisnik seje, na kateri Komisija sprejme odločitev, posredovan organu, tako je bilo pričakovano tudi tokrat. Zaradi navedenega pričakovanja, je bil v postopku s sklepom št. 090-44/2020/2 z 13. 5. 2020, podaljšan rok za posredovanje zahtevane informacije. Zaradi razmer, v katerih je potekalo odločanje Komisije, ki so v celoti pojasnjene v elektronskem sporočilu uradni osebi za posredovanje informacij javnega značaja z 15. 5. 2020 (v prilogi), pa zapisnik na organ ni bil posredovan. Komisija je, glede razlage 11. točke prvega odstavka, v povezavi z drugim odstavkom 39. člena KPJS, organu posredovala zgolj razlago KPJS z dne z 8. 4. 2020 (priložen dokument).

 

IP je prosilčevo pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Ker organ ob odstopu pritožbe IP ni posredoval prosilčeve zahteve, pritožbe in izpodbijane odločbe, je IP te tri dokumente prenesel iz svoje zadeve, št. 092-41/2020, v kateri je te dokumente odstopil organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP (Uradni zaznamek, št. 090-103/2020/2 z dne 23. 6. 2020).

 

IP je, z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja, pri organu, 7. 7. 2020 opravil ogled brez prisotnosti strank (ogled in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. Na ogledu je nastal zapisnik, št. 090-103/2020/4 z dne 7. 7. 2020.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi je sporno, ali organ z dokumenti, ki so predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja (zapisniki s prilogami vseh sej Komisije, na katerih je bila sprejeta Razlaga 11. točke 39. člena KPJS), razpolaga.

 

Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati in

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. 

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolagajo.

 

IP poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Postopek po ZDIJZ namreč ne more predstavljati instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

 

Organ je v izpodbijani odločbi navajal, da z dokumentom ne razpolaga, v odstopnem dopisu z dne 23. 6. 2020 pa je dodatno obrazložil razloge za to in v dokaz priložil elektronsko sporočilo predsednice Komisije. Ker obrazložitev izven odločbe, ne more biti predmet pritožbene presoje, je IP na ogledu in camera, ugotavljal dejansko stanje v okviru pritožbenih navedb prosilca in razlogov organa, ki jih je navedel v odstopnem dopisu z dne 23. 6. 2020. Organ je na ogledu in camera ponovno poudaril, da je v zvezi s predmetno razlago KPJS, od Komisije prejel le «samo« Razlago predmetnega člena KPJS«, ne pa tudi zapisnika seje Komisije, kjer je bila ta razlaga sprejeta. Poleg tega je poudaril, da mu ni bil posredovan niti nepotrjen zapisnik predmetne seje. Ob tem je pojasnil, da potrjen zapisnik seje, kjer je bila sprejeta predmetna Razlaga KPJS, ne obstaja. Razlog zato je v tem, da je seja Komisije, na kateri je bila obravnavana tudi predmetna razlaga KPJS, potekala dopisno. Pri tem je bil napravljen zapisnik, ki je vseboval široko razlago. Glede na nestrinjanje nekaterih članic je bil nato pripravljen nov osnutek v okviru običajne prakse iz 14. člen Poslovnika, vendar ta ni bil nikoli potrjen, ker je sindikalna stran odpoklicala svoje članice. Dalje je organ natančneje pojasnil, da mu je bila Razlaga prvič posredovana dne 8. 4. 2020 in nato še 9. 4. 2020 s popravki v naslovu, vse to za potrebe pridobitve »EVA«. številke in objave v Uradnem listu RS. Na konkretno vprašanje IP, kako poteka postopek v zvezi z delom Komisije v odnosu do organa, je organ odgovoril, da poteka tako, da se vprašanja v zvezi z razlago KPJS pošljejo na organ s pripisom za komisijo. Organ ta vprašanja posreduje sekretarki komisije, skupaj z vso dokumentacijo. Od tu naprej poteka delo komisije, v smislu sklica sej, sodelovanja na sejah in odločanja, skladno s Poslovnikom. Ko Komisija sprejme konkretno razlago KPJS, jo posreduje organu, za evidentiranje zadeve (številka EVA). To so strokovno administrativne naloge, ki jih organ opravlja za komisijo. Sekretarka komisije je poudarila, da Komisija zapisnikov sej ne pošilja organ in jih hrani ona. Prav tako se pri njej nahaja arhiv komisije, v katerem se hranijo tudi originalni zapisniki. Dalje je organ pojasnil, da je pogoj za objavo Razlage KPJS v Uradnem listu RS sprejeta razlaga KPJS in ne zapisnik seje. Tako je tudi za predmetno razlago minister podpisal odredbo za objavo v Uradnem listu RS na podali same razlage, ki je bila organu posredovana 8. 4. 2020.

 

Glede na ugotovitve na ogledu in camera IP ni našel  razumnih razlogov, zaradi katerih bi podvomil v resničnost takšnega dejanskega stanja, kot ga je organ ugotovil v izpodbijani odločbi, to je, da organ z dokumentom ne razpolaga. Komisija za razlago sprejema razlage kolektivne pogodbe, ki pomenijo obvezen način uporabe njenih določb ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah in obveznostih, ki izvirajo iz KPJS. Razlage so objavljene v Uradnem listu RS. Sedemčlansko komisijo imenujeta Vlada RS in reprezentativni sindikati javnega sektorja sporazumno, in sicer tri člane imenuje Vlada RS na predlog ministra, pristojnega za javno upravo, tri člane pa imenujejo reprezentativni sindikati javnega sektorja. S soglasjem pa imenujeta še predsednika komisije[2]. IP je na ogledu in camera ugotovil, da je ena od članic zaposlena pri organu, kar navaja tudi prosilec v pritožbi in s tem utemeljuje obstoj zahtevanega dokumenta. Glede na opisano strukturo in naloge komisije, IP ugotavlja, da Komisija ne predstavlja delovnega telesa organa in tako tudi javna uslužbenka organ, ki je hkrati tudi članica te komisije, v tem delu ne nastopa kot uslužbenka organa. Zato organ od nje ne bi mogel zahtevati predmetnega zapisnika, tudi če bi ga ona npr. imela npr. med svojo elektronsko pošto. Kot je IP pojasnil že zgoraj, so organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Zato ga tudi niso dolžni pridobivati od drugih organov oziroma oseb, ki bi z njim lahko razpolagale. Glede na navedeno so pritožbene navedbe o tem, da bi organ zahtevani zapisnik lahko pridobil od članic komisije, ki so imenovane s strani Vlade, v celoti neutemeljene.

 

Prav tako IP ni mogel slediti pritožbenim navedbam, ki se sklicujejo na določbe Poslovnika in s katerimi prosilec želi dokazati, da organ z dokumentom razpolaga. Kot je IP ugotovil na ogledu in camera strokovno-administrativne naloge, ki jih za komisijo opravlja organ, skladno z 2. členom Poslovnika, obsegajo sprejem posameznih vprašanj za razlago KPJS in njihovo nadaljnje posredovanje sekretarki Komisije ter evidentiranje posameznih že sprejetih razlag KPJS, ki jih organ prejme od Komisije in jim nato določi »EVA« številko, ki je potrebna za objavo v Uradnem listu. Kot je ugotovil IP, zapisniki sej komisije niso posredovani organu, temveč jih hrani sekretarka komisije. Prav tako pa ti zapisniki tudi niso pogoj za podpis odredbe ministra za objavo posamezne razlage v Uradnem listu RS. Glede na vse zgornje ugotovitve in izhajajoč iz določb materialnega prava (Poslovnika), je IP zaključil, da ne dvomi, da organ z zahtevanim zapisnikom ne razpolaga in so vse pritožbene navedbe, ki poskušajo izpodbiti to dejstvo, neutemeljene. 

Poleg tega IP še dodaja, da v pritožbenem postopku dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati. IP tako zaključuje, da organ ne razpolaga z informacijami, ki jih je prosilec zahteval v svoji zahtevi dne 20. 4. 2020.

 

Pri tem IP še pojasnjuje, da lahko prosilec, v kolikor meni, da z zahtevani dokumenti razpolaga drug organ (npr. Vlada RS), ne glede na to, da jih ni ustvaril ta organ, vloži zahtevo za dostop do informacij pri tem organu, ob tem, da mu v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDIJZ za to ni potrebno izkazati pravnega interesa.

 

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je prosilčevo pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/komisija-za-razlago/

[2] www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/komisija-za-razlago/