Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 02.07.2020
Naslov: prosilec - Ministrstvo za javno upravo
Številka: 090-97/2020
Kategorija: Osebni podatek, Tajnost vira
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec se je pritožil zoper odločbo Inšpektorata za javni sektor, s katero mu je ta delno zavrnil dostop do inšpekcijskega zapisnika o opravljenem nadzoru na UE, in sicer je zaradi tajnosti vira prijave in varstva osebnih podatkov prekril določene podatke. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da se prosilec ne pritožuje zaradi delnega dostopa do zahtevanega zapisnika, ampak se pritožuje, ker ni zadovoljen z vsebino prejetega zapisnika in s samim potekom inšpekcijskega nadzora in ugotovitvami v zvezi z delom organa, ki je bil nadzorovan (UE). Ker je lahko predmet odločanja v postopku dostopa do informacij javnega značaja na prvi stopnji in posledično tudi predmet presoje IP kot pritožbenega organa, le vprašanje, povezano z dostopom do zahtevane informacije javnega značaja, ni pa mogoče v tem postopku izpodbijati vsebinskih ugotovitev, ki izhajajo iz zahtevane informacije, prosilec s takšnimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti, zato je IP njegovo pritožbo zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-97/2020/4

Datum: 3. 7. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …………….(v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 6. 2020, zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Inšpektorata za javni sektor, Tržaška 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-32/2020-2 z dne 15. 6. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 18. 6. 2020 zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Inšpektorata za javni sektor, št. 090-32/2020-2 z dne 15. 6. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 14. 6. 2020 pri organu vložil zahtevo za posredovanje kopije zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru na UE Tržič, št. 0610-158/2019-8 z dne 28. 5. 2020. Z zahtevanim dokumentom se je želel seznaniti v elektronski obliki, pri čemer je navedel e – naslov, kamor mu naj organ dokument posreduje.

 

Organ je prosilcu dne 15. 6. 2020, z dopisom št. 090-32/2020/3, odgovoril na njegovo vlogo. Prosilcu je posredoval zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru št. 0610-158/2019-8 z dne 28.5.2020 v anonimizirani obliki, poleg tega pa je izdal tudi odločbo št. 090-32/2020/2 z dne 15. 6. 2020. Iz slednje izhaja, da je zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer tako, da je v posredovanem zapisniku prekril podatke o strankah v postopkih pri pristojnih organih in podatke o vsebini, ki bi lahko razkrili vir prijave. V obrazložitvi navedene odločbe se organ med drugim sklicuje na tretji odstavek 5. a člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njene ponovne uporabe, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Uradna oseba organa je pri vpogledu v zahtevani zapisnik ugotovila, da ta vsebuje podatke, ki bi lahko razkrili prijavitelje. V skladu s 16. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo) je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Nadalje se je organ skliceval tudi na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je po vsebinskem pregledu zahtevanega zapisnika ob tem ugotovil, da ta vsebuje tudi osebne podatke, in sicer osebne podatke obravnavanih strank v postopkih in parcelne številke nepremičnin strank v postopku, iz katerih bi bilo možno brez velikega napora identificirati osebe, zato gre tudi pri teh podatkih za osebne podatke. Ker je organ ugotovil, da zakonske podlage za razkritje teh podatkov nima, je štel, da gre za varovane osebne podatke in da je v tem delu zahtevo prosilca treba zavrniti. Organ je dalje presojal, ali je v zvezi z zahtevanim dokumentom možen delni dostop po 7. členu ZDIJZ in ugotovil, da je ta možen, in sicer na način, da se prosilcu dokument posreduje brez varovanih podatkov, to je brez podatkov, iz katerih bi bilo mogoče razkriti vir prijave in podatke o strankah v postopku. Organ je odločil, da posebni stroški niso nastali.

 

Zoper odločbo organa št. 090-32/2020- 2 z dne 15. 6. 2020 je prosilec dne 18. 6. 2020 pri organu vložil pritožbo (dalje izpodbijana odločba). Navaja, da se pritožuje, ker ni prejel odgovorov, da je organ z zapisnikom ugotavljal ali ugotovil nezakonitosti delovanja, saj v zapisniku organ večinoma navaja, kaj UE in drugi smejo početi, ne pa tudi, kaj so dolžni početi. Po njegovem organ ni ugotavljal, ali je sporno spričevalo …………sploh veljavno in izdano zakonito, pri čemer prosilec utemeljuje, zakaj je po njegovem nezakonito. Pojasnjuje, da je UE državni organ, ki jo zavezuje strogo načelo zakonitosti in ni preiskovalni organ, ker za to ni usposobljena niti nima zakonskih pooblastil. Ker po njegovem mnenju sporno spričevalo ni izdelano skladno z zakonom, bi ga bila UE dolžna s spremnim dopisom o ugotovljenih nepravilnostih odstopiti organom pregona. Če pa UE kljub temu želi biti preiskovalni organ, bi morala zahtevati podatke od pristojnih oseb, ki ju edini imata, to pa sta lečeča zdravnica in izbrana osebna zdravnica. Če UE ne zaupna edinemu veljavnemu dokazu, to je zdravniškemu spričevalu in 86. členu ZVoz-1, mora pridobiti kopije navedenih dokazil, ki potrjujejo njihove trditve v zapisnikih in jih poslati prosilcu, Ministrstvu za infrastrukturo in Ministrstvu za javno upravo, ker le tako lahko dokaže organu, da ni opustila dolžnosti in zlorabila zakonskih pooblastil.

 

Pritožbo prosilca je organ dne 18. 6. 2020, z dopisom št. 090-32/2020/5, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v obravnavo IP.

 

Na poziv IP št. 090-97/2020/2 z dne 23. 6. 2020, je organ IP dne 23. 6. 2020 posredoval še zapisnik, ki je bil predmet odločanja z izpodbijano odločbo, v izvorni obliki, to je brez prekritih podatkov.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga in da ta izvira iz njegovega delovnega področja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, poziv k ukrepanju, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Enako velja tudi za primere, kjer se zahteva po ZDIJZ sicer poimensko nanaša na »dokumente«, iz vsebine zahteve pa je mogoče razbrati, da prosilec zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanja, mnenje organa ali njegovo ukrepanje.

 

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati ali da bi organ moral postopati na določen način v postopkih, za katere je pristojen po materialni zakonodaji. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

 

V konkretni zadevi je prosilec na podlagi določb ZDIJZ od organa zahteval seznanitev z zapisnikom opravljenega inšpekcijskega nadzora na UE Tržič št. 0610-158/2019-8 z dne 28. 5. 2020. V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, ki so usmerjene izključno v domnevne nepravilnosti postopkov na UE in posledično v s tem povezano vsebino zahtevanega zapisnika, IP pojasnjuje, da je lahko predmet odločanja v postopku dostopa do informacij javnega značaja na prvi stopnji in posledično tudi predmet presoje IP kot pritožbenega organa, le vprašanje, povezano z dostopom do zahtevane informacije javnega značaja, ni pa mogoče v tem postopku izpodbijati vsebinskih ugotovitev, ki izhajajo iz zahtevane informacije. Iz pritožbe prosilca z dne 18. 6. 2020 pa izhaja, da prosilec ne nasprotuje delnemu dostopu do zahtevanega dokumenta (ne pritožuje se, ker je organ v posredovanem zapisniku prekril podatke o viru prijave in varovane osebne podatke), ampak se pritožuje, ker ni zadovoljen z vsebino prejetega zapisnika in s samim potekom inšpekcijskega nadzora in ugotovitvami v zvezi z delom organa, ki je bil nadzorovan (UE Tržič).

 

IP je sicer po uradni dolžnosti preveril tudi, ali je organ na zapisniku, ki ga je v obliki delnega dostopa posredoval prosilcu, pravilno prekril podatke o varovanem viru prijave in osebne podatke strank postopka, pri čemer je ugotovil, da je v tem delu odločitev organa v celoti pravilna, v obrazložitvi izpodbijane odločbe pa so za to pojasnjeni razlogi, ki temeljijo na pravilni uporabi materialnega prava (in ki jih IP na tem mestu v izogib ponavljanju ne navaja ponovno).

 

Glede pritožbenih navedb prosilca, ki se nanašajo na po njegovem mnenju sporno zdravniško spričevalo, ki da ni bilo izdelano skladno z zakonom, pa IP pojasnjuje, da se do njih ni podrobneje opredelil, saj za postopek po ZDIJZ niso relevantne in niti niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, zato prosilec v tem pritožbenem postopku z ugovori zoper vsebino zahtevanega dokumenta ne more uspeti

 

Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa glede dostopa do informacije javnega značaja pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno (1. točka izreka te odločbe).

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka