Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.11.2020
Naslov: prosilec - Ministrstvo za infrastrukturo
Številka: 090-249/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval vpogled oz. prepis vseh v Evidenci registriranih vozil evidentiranih podatkov o številu, vrsti, tehničnih specifikacijah ter lastništvu tovornih vozil, tovornih prikolic in avtobusov, ki so v lasti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov. Organ je zahtevo zavrnil, ker ne razpolaga z zahtevanimi podatki. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da Evidenca registriranih vozil ne omogoča filtriranja podatkov na način oz. po kriterijih, kot jih zahteva prosilec, zato je IP pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-249/2020/8

Datum: 18. 11. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 20. 10. 2020, zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-12/2020/3 z dne 14. 10. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožba prosilca z dne 20. 10. 2020 zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo št. 090-12/2020/3 z dne 14. 10. 2020, se zavrne.
  1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 1. 10. 2020 na organ vložil zahtevo za vpogled oz. prepis vseh v Evidenci registriranih vozil evidentiranih podatkov o številu, vrsti, tehničnih specifikacijah ter lastništvu tovornih vozil, tovornih prikolic in avtobusov, ki so v lasti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-12/2020/3 z dne 14. 10. 2020, s katero je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno pojasnil, da ne izdeluje zbirnih statistik, ki bi vsebovale podatke o številu, vrsti, tehničnih specifikacijah ter lastništvu tovornih vozil, tovornih prikolic in avtobusov, ki so v lasti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, kar pomeni, da se pri organu ti podatki ne nahajajo v materializirani obliki. Zbirno statistiko navedenih podatkov bi moral organ naročiti pri zunanjemu pogodbenemu vzdrževalcu Evidence registriranih vozil in jo tudi plačati.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 20. 10. 2020 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Prosilec dodatno navaja, da je organ vse zahtevane podatke dolžan voditi v elektronski obliki, in sicer na podlagi 1. odstavka 62. člena Zakona o motornih vozilih (Ur. l. RS, št. 75/17 in 92/20 – ZPrCP-E, v nad. ZMV-1), z uporabo obstoječih orodij pa bi zahtevane podatke brez težav lahko združil in prosilcu omogočil dostop do njih.

 

IP je dne 26. 10. 2020 prejel dopis organa št. 090-12/2020/5 z dne 23. 10. 2020, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Na podlagi poziva IP št. 090-249/2020/2 z dne 26. 10. 2020, je organ IP posredoval dopis št. 090-12/2020/10-02411146 z dne 5. 11. 2020, v katerem je navedel, da zahtevanega dokumenta (tj. zbirne statistike - podatkov o številu, vrsti, tehničnih specifikah ter lastništvu tovornih vozil, tovornih prikolic in avtobusov, ki so v lasti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov) ne more posredovati, saj z njim ne razpolaga. Organ na spletnem portalu OPSI - Odprti podatki Slovenije[1], ki ga je vzpostavilo Ministrstvo za javno upravo, na podlagi EU Direktive o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja in zakonodaje o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), že objavlja celovite in v skladu z zakonodajo zelo podrobne statistične podatke o vozilih (prvič registrirana vozila po mesecih, Evidenca registriranih vozil - presek stanja po letih). Prav tako so statistični podatki s področja vozil dostopni tudi na spletnih straneh Ministrstva za infrastrukturo[2], na spletišču Form.NET-UE pa mesečni in letni statistični podatki o številu in vrsti upravnih postopkov. Dokument, ki bi vseboval podatke, kot jih zahteva prosilec (o številu, vrsti, tehničnih specifikah ter lastništvu tovornih vozil, tovornih prikolic in avtobusov, ki so v lasti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov) se pri organu ne nahaja v materializirani obliki. Evidenca registriranih vozil ne omogoča "avtomatizirane / t.i. na klik" priprave in izpisa/izvoza podatkov brez nujno potrebnih informacijskih (baznih) znanj in dodatnih finančnih sredstev. Organ bi, da bi pridobil podatke, kot jih zahteva prosilec, to moral posebej naročiti in plačati zunanjemu vzdrževalcu Evidence registriranih vozil. Organ v skladu z 62. členom ZMV-1 vodi Evidenco registriranih vozil. Le-ta gostuje na strežniški infrastrukturi Ministrstva za javno upravo, s predpisanimi tehnološkimi zahtevami in aplikativnimi rešitvami izdelanimi v trinivojski arhitekturi. Evidenca registriranih vozil je med največjimi in najkompleksnejšimi evidencami v Sloveniji, ki zahteva zelo dobro poznavanje podatkovnega modela, za kar se zahtevajo certificirana znanja in reference. Prav tako Evidenca registriranih vozil posameznih podatkov o posameznih pravnih osebah in samostojnih podjetnikov ne hrani, ampak se jih za potrebe izvajanja "registracijskih" postopkov v skladu z ZMV-1 pridobiva iz Poslovnega registra Slovenije. Dodatno organ še navaja, da so organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij oz. dokumentov in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Prav tako niso na podlagi ZDIJZ dolžni pojasnjevati, komentirati, podati mnenja ali na kak drug način ustvarjati dokumentov, ki jih v času  zahteve nimajo.

 

Na podlagi telefonskega pogovora z dne 9. 11. 2020 je organ IP dne 13. 11. 2020, po elektronski pošti, posredoval še zaslonske slike iz Evidence registriranih vozil, iz katerih je razvidno, na kakšen način je možno filtriranje vsebovanih podatkov oz. da filtriranih podatkov na način oz. po kriterijih, kot to zahteva prosilec, evidenca ne omogoča.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga s podatki o številu, vrsti, tehničnih specifikacijah ter lastništvu tovornih vozil, tovornih prikolic in avtobusov, ki so v lasti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov oz. ali je priklic zahtevanih podatkov možen iz Evidence registriranih vozil.

 

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga s podatki, ki so predmet zahteve prosilca. Kot je pojasnil organ v dopisu št. 090-12/2020/10-02411146 z dne 5. 11. 2020, Evidenca registriranih vozil ne omogoča "avtomatizirane/t.i. na klik" priprave in izpisa/izvoza podatkov, brez nujno potrebnih informacijskih (baznih) znanj in dodatnih finančnih sredstev, saj bi moral organ zahtevane podatke posebej naročiti in plačati zunanjemu vzdrževalcu Evidence registriranih vozil. Da Evidenca registriranih vozil ne omogoča filtriranja podatkov na način oz. po kriterijih, kot to zahteva prosilec, izhaja tudi iz zaslonskih slik iz Evidence registriranih vozil, ki jih je organ IP posredoval dne 13. 11. 2020.

 

Navedeno pomeni, da bi moral organ, da bi pridobil podatke/informacije, ki so predmet zahteve prosilca, zbirati informacije, analizirati zadeve ter ustvariti novo zbirko/seznam, po kriterijih prosilca, česar pa v okviru obveznosti po ZDIJZ ni dolžan storiti. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna vsebinska presoja in analiza podatkov, kot je to v konkretnem primeru, po presoji IP namreč predstavlja ustvarjanje novega dokumenta.

 

Pri tem IP pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo oz. podatke, s katerimi ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa (v tem primeru velja, da jih organ lahko relativno hitro in enostavno prikliče iz sistema). Sicer pa se dolžnost posredovanja informacij nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno IP nima pravne podlage, da bi odločal o nujnosti oz. obveznosti organa, da ustvari in vodi novo evidenco oz. zbirko dokumentov/podatkov, ki ustrezajo kriterijem prosilca.

 

Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse upravnega sodišča (sodba II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). V predmetni sodbi je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu - sodišču ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi spise, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v zadevi zahteval prosilec, hkrati pa tudi ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Iskanje in odbiranje dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, bi torej predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ ni dolžan storiti.

 

Do drugačnega zaključka v konkretnem primeru ne morejo pripeljati niti kriteriji ugotavljanja obstoja dokumenta oz. podatkov, kadar gre za dokumente oz. podatke v računalniških bazah. Ti se uporabijo takrat, ko bi sicer priprava zahtevanih dokumentov/podatkov tehnično gledano predstavljala ustvarjanje novega dokumenta, vendar pa je zaradi narave informacijskega sistema, ki bi omogočal relativno hitro in enostavno pripravo podatkov, praksa razvila zrelativiziran pristop (glej npr. sodbo: IU 1167/2014-12 z dne 28. 8. 2015). V skladu s tem pristopom mora biti priprava zahtevanega dokumenta iz računalniškega sistema za organ relativno hitra in enostavna. Če je za ustvarjanje novega dokumenta potreben nesorazmeren vložek časa in truda, pa tudi, ko se dokumenti/podatki nahajajo v računalniških bazah, kot je to tudi v konkretnem primeru, priprava takšne zbirke predstavlja ustvarjanje novega dokumenta.

 

Ob tem IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere dokumente/podatke organ ima oz. s katerimi podatki razpolaga v svojih evidencah, temveč, ali je dolžan na zahtevo prosilca te podatke analizirati, jih izpisati, uparjati in pripraviti seznam po kriterijih, kot jih zahteva prosilec. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga, niti jih ne more relativno hitro in enostavno priklicati iz Evidence registriranih vozil, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ. Manjka pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

 

Na tej podlagi je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-12/2020/3 z dne 14. 10. 2020, kot neutemeljeno zavrnil.

 

IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] podatki.gov.si/data/search

[2] http://mzi.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/kopenski_promet/evidence_motornih_vozil_in_vozniskih_dovoljenj/statisticni_podatki_s_podrocja_prometa/index.html