Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 02.09.2020
Naslov: prosilec - Ministrstvo za infrastrukturo
Številka: 090-161/2020
Kategorija: Avtorsko delo, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje fotokopij poročila o zaključnem pregledu objektov in študije primerjave poškodb na objektih po izvedenem projektu sanacije plazu. Organ je zahtevo delno zavrnil, saj dokumentacija vsebuje osebne podatke in predstavlja avtorsko delo, zato je prosilcu omogočil le seznanitev v obliki vpogleda s prekritimi osebnimi podatki. IP je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje, saj se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker je izrek izpodbijane odločbe presplošen in ne vsebuje podatkov o tem, katere podatke v posameznih dokumentih je organ prekril, prav tako se organ ni opredelil do vprašanja, kdo je imetnik pravic iz ZASP in posledično veljavne določbe drugega odstavka 25. člena ZDIJZ.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-161/2020/2

Datum:  2. 9. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi  …, (v nadaljevanju prosilec), z dne 5. 8. 2020, zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-29/2020-5 z dne 9. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 5. 8. 2020 zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, št. 090-29/2020-5 z dne 9. 7. 2020, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 17. 6. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopije poročila o zaključnem pregledu za objekt … in študije primerjave poškodb na omenjenem objektu ter drugih poškodovanih objektih v vasi Grahovo ob Bači.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-29/2020-5 z dne 9. 7. 2020, s katero je zahtevi delno ugodil, in sicer na način, da je prosilcu omogočil vpogled v dokumentacijo (15 poročil o opazovanju in stanju razpok, zaključni pregled), v kateri je zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, nekatere podatke prekril. V obrazložitvi je organ pojasnil, da v delovno področje organa med drugim sodijo naloge v zvezi z investicijami v državne ceste, kamor posledično sodijo tudi poročila, ki so jih strokovnjaki izdelali v okviru projekta Sanacija plazu »Grahovo ob Bači« na regionalni cesti R2-403/1072 Kneža - Podbrdo od km 3+950 do 4+280. Organ je ugotovil, da se v zahtevani dokumentaciji nahajajo imena in priimki nekaterih oseb, ki niso inženirji, niti zakoniti zastopniki družbe (gre za izdelovalce dokumentov oz. obdelovalce podatkov v dokumentih), prav tako ne gre za javne uslužbence oz. osebe, katerih imena in priimki bi bili javni na kakšni drugi pravni podlagi, zato je dostop do njih zavrnil skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je nadalje ugotovil, da zahtevana dokumentacija predstavlja avtorsko delo po določilih veljavnega Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15, 63/16 – ZKUASP in 59/19, v nadaljevanju ZASP), zato je, skladno z 2. odstavkom 25. člena ZDIJZ, prosilcu omogočil seznanitev z zahtevano dokumentacijo le v obliki vpogleda. Organ je še navedel, da bo po pravnomočnosti te odločbe prosilcu poslal vabilo na vpogled, v katerem bo določil termin in lokacijo vpogleda.

 

Dne 5. 8. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-29/2020-5 z dne 9. 7. 2020, v kateri je podrobno pojasnil postopek izvajanja gradbenih del, ki so povezana s sprožitvijo plazenja tal v vasi Grahovo ob Bači, po začetku gradbenih del za sanacijo državne ceste skozi vas. Prosilec je podrobno utemeljil pravni interes za pridobitev zahtevanih informacij. Pojasnil je, da je na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 14. 8. 2018, od organa že prejel Poročilo o opazovanju in stanju razpok, osnovni pregled, Igmat d.d., DN:131-KON-18 z dne 4. 7. 2018. Prosilec je nadalje pojasnil, da je ob zaključku del družba Igmat d.d., po naročilu izvajalca gradbenih del, v času med 8. in 11. 10. 2019, izvedla zaključni monitoring 24 objektov v vasi Grahovo ob Bači, medtem, ko mu je organ omogočil pravico vpogleda le v 15 poročil (verjetno 15 objektov). Po mnenju prosilca se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj iz odločbe ni mogoče ugotoviti, za katere objekte naj bi imel pravico vpogleda, organ pa tudi ni pojasnil, zakaj prosilec nima pravice vpogleda v zaključna poročila za vse objekte, temveč le v 15 izbranih. Prosilec je še navedel, da je zahteval dostop do fotokopij zahtevanih dokumentov, iz izpodbijane odločbe pa niso razvidni razlogi, zakaj mu je organ takšen način seznanitve zavrnil in mu omogočil dostop le v obliki vpogleda, kar po mnenju prosilca predstavlja procesno kršitev. Prosilec zahteva, da IP izpodbijano odločbo razveljavi-odpravi in vrne organu v ponovno odločanje oz., da izpodbijano odločbo spremeni tako, da odloči, da ima prosilec pravico pridobiti kopije zaključnih poročil o opazovanju in stanju razpok za vse objekte, ki so bili predmet monitoringa družbe Igmat d.d., Polje 351c, Ljubljana-Polje, v zvezi z izvajanjem gradbenih del investitorja DRSI v vasi Grahovo ob Bači od 1. 8. 2017 do 30. 9. 2019.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-29/2020/8 z dne 11. 8. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dopisu št. 090-29/2020/8 z dne 11. 8. 2020 je organ priložil fascikel, v katerem se nahajajo poročila o zaključnem pregledu objektov v Grahovem ob Bači.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in, da izvirajo iz njegovega delovnega področja.

 

IP ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo delno zavrnil dostop do poročil o zaključnem pregledu objektov v Grahovem ob Bači, sklicujoč se na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov). Organ je prosilcu zavrnil dostop do fotokopij zahtevanih dokumentov in mu omogočil le seznanitev v obliki vpogleda, saj po njegovi oceni zahtevani dokumenti predstavljajo avtorsko delo. Iz izreka izpodbijane odločbe ob tem ne izhaja, v katerem delu je organ prosilcu dostop delno zavrnil (torej katere konkretne podatke je prekril na posameznem dokumentu). Iz izreka izpodbijane odločbe namreč izhaja le, da so »nekateri« podatki prekriti, zaradi varstva osebnih podatkov. Iz izreka izpodbijane odločbe tudi ne izhaja, da je organ prosilcu zavrnil dostop do posredovanja dokumentov v obliki fotokopij, temveč je le odločil, da mu omogoči (le) vpogled v dokumentacijo. Iz pritožbe prosilca ob tem izhaja, da izpodbijani odločbi nasprotuje ravno iz razloga, ker meni, da mu niso bili posredovani vsi dokumenti in da organ ni pojasnil razlogov, zakaj mu je zavrnil dostop do posredovanja v obliki fotokopij.

 

IP ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj je izrek izpodbijane odločbe presplošen in ne vsebuje podatkov o tem, katere podatke v posameznih dokumentih je organ prekril in prosilcu zavrnil dostop do njih, sklicujoč se na izjemo varstva osebnih podatkov. Ker organ zatrjevane izjeme varstva osebnih podatkov ni konkretiziral in apliciral na posamezne dokumente, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Kot že navedeno, iz izreka tudi ne izhaja, da je organ prosilcu zavrnil dostop do seznanitve z zahtevanimi dokumenti v obliki, ki jo je zahteval prosilec. Izrek izpodbijane odločbe posledično ni skladen z 213. členom ZUP, po katerem mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka, izrek pa mora biti kratek in določen, če je treba, pa se lahko razdeli na več točk. Tudi obrazložitev izpodbijane odločbe ni skladna z 214. členom ZUP, ker se organ ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se moral. IP ugotavlja, da se je organ le pavšalno opredelil, da zahtevana dokumentacija predstavlja avtorsko delo. Organ se namreč ni opredelil do vprašanja, kdo je imetnik pravic iz ZASP in posledično veljavne določbe drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki pravi, da se je na varstvo avtorske pravice v zvezi z omejitvijo načina seznanitve mogoče sklicevati le v primerih, ko je imetnik avtorskih pravic tretja oseba, in ne organ, ki je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Poleg navedenega drugi odstavek 25. člena ZDIJZ pravi, da se reprodukcija zahtevane informacije vendarle dovoli tudi v primerih, ko je imetnik avtorske pravice na njej tretja oseba, vendar gre za okoljske informacije.

 

Zaradi dejstva, ker se organ ni opredelil, kdo je imetnik materialnih avtorskih pravic na dokumentih, do katerih je prosilcu omogočil le vpogled, je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral ugotoviti, poleg tega pa se v obrazložitvi ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral. Posledično je IP ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

 

Kot izhaja iz prvega odstavka 251. člena ZUP, organ druge stopnje, kadar med drugim ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa organ druge stopnje, glede na tretji odstavek 251. člena ZUP, če spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek.

 

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. Ker je IP ob pregledu dokumentacije ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zlasti zaradi nedoločenega izreka in pavšalne ter nekonkretizirane obrazložitve, ki je ostala zgolj na deklaratorni ravni, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna dokumentacijo, ki jo je naročil organ in zato tudi najbolje pozna pogodbena določila o avtorstvu in morebitnem prenosu materialnih pravic glede zahtevane dokumentacije.

 

V ponovljenem postopku je organ v izreku dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilec zahteva, so bili predmet njegove presoje in jih določno navesti ter opredeliti, v katerem delu se dostopu do posameznega dokumenta delno ugodi. V primeru odobritve delnega dostopa do zahtevanih dokumentov je organ dolžan v izreku jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilec zahteva, so bili predmet njegove presoje, jih določno navesti ter opredeliti, katero vrsto podatkov je prekril (npr. ime in priimek fizične osebe), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) in katero izjemo predstavljajo. Organ se mora v ponovljenem postopku konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta in ugotoviti, ali je izpolnjen pogoj za uporabo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, in sicer, ali je imetnik materialnih avtorskih pravic tretja oseba (in katera oseba je to) in ali gre za okoljske podatke.

 

IP ob tem še pojasnjuje, da mora organ v formalnem postopku dostopa do informacij javnega značaja, v skladu z določbo 44. člena ZUP, po uradni dolžnosti tudi skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa, zato mora v postopek pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Organ mora pri odločanju in postopanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, na način kot to določa prvi odstavek 7. člena ZUP. Organ se je dolžan ravnati tudi po prvem odstavku 9. člena ZUP, ki določa, da je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in po drugem odstavku 9. člena ZUP, ki določa, da mora v primeru, ko so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, vsaka stranka imeti možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotujočimi interesi. Iz navedenega torej izhaja, da je organ po uradni dolžnosti, pred izdajo odločbe, dolžan pritegniti v postopek vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi, z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku, prav tako pa je dolžan prosilcu, pred izdajo odločbe, omogočiti, da se izjasni glede morebitnih navedb stranskih udeležencev.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, ker so podane bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, iz razloga, ker sta izrek in obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, tako da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Prav tako je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali napačno. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka